Nestabilnost v BiH: Kaj se tokrat kuha v balkanskem kotlu

V balkanskem kotlu počasi, a vztrajno vre. Čeprav razprtije v republikah nekdanje Jugoslavije niso nobena novost, pa dogajanje zadnjega časa dobiva vse večjo težo. Ne le, da prihaja do hude krvi med vpletenimi lokalnimi akterji; zaostrovanje odnosov na Balkanu nam lahko ponudi jasno sliko igre interesov globalnih igralcev, ki za temi lokalnimi voditelji stojijo.

V začetku leta je nemška vlada sporočila, da bo na mesto visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH imenovala Christiana Schmidta, ki je na tem položaj nasledil avstrijskega diplomata slovenskega rodu Valentina Inzka. Schmidt je svojo vizijo razvoja BiH posvetil funkcionalnosti države in reševanju mladinske problematike (preprečevanje množičnega zapuščanja države), ob tem pa je večkrat poudaril, da računa na tujo pomoč - predvsem iz Nemčije in ZDA.

Iz tega razloga je bilo njegovo imenovanje deležno nasprotovanja s strani Ruske federacije, skladno s tem pa mu je nasprotovalo tudi vodstvo bosanskih Srbov z Miloradom Dodikom na čelu, ki svoje stališče izraža z bojkotom predsedstva. Spomnimo, BiH ima namesto predsednika tričlansko predsedstvo republike, ki ga sestavljajo predstavniki Srbov, Hrvatov in Bošnjakov. Dodikov bojkot tako onemogoča delovanje organa in ni v korist začrtani poti krepitve sicer zelo šibke bosanske demokracije, kot si jo zamišljajo zahodne institucije in države.

Srbsko vodstvo želi lastno vojsko in osamosvojitev

Pred približno dvema mesecema je Dodik prilil olja na ogenj politični krizi z izjavo, da želi Republika srbska ustanoviti svojo vojsko: "Predlagali bomo, da se prek rušenja zakona o vojski v nekaj mesecih oblikuje vojska Republike srbske," je dejal tedaj, zamisel pa podkrepil z besedami, da bosanskim Srbom to omogoča ustavna pravica. BiH ima od leta 2006 sicer enotne oborožene sile: približno 10.000 pripadnikom je najvišji nadrejeni organ omenjeno predsedstvo republike.

V tem času je Dodik naznanil tudi težnje Republike srbske po osamosvojitvi, tuji mediji pa so se v začetku novembra razpisali o možni delitvi države. Tedaj je namreč visoki predstavnik Schmidt v svoje poročilo zapisal, da ga Dodikove težnje skrbijo, saj bi lahko vodile v ponovne izbruhe nasilja: "Državi grozi največja nevarnost od konca vojne," je zapisal.

Rusija je ob tem tudi zahtevala umik Schmidtovega poročila z dnevnega reda zasedanja ZN, v nasprotnem primeru pa je zagrozila s preprečitvijo nadaljevanja mednarodnih misij (EU, NATO) v tej državi. Njihov zunanji minister Lavrov je med drugim izrazil zaskrbljenost, da "ne bodo ZDA pretvorile BiH v cono spopada z Rusijo."

Je boljša rešitev s sankcijami ali s pogajanji?

Omenimo, da je stališče proti Dodiku zavzel celo srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki se je pred dnevi sestal z ameriškim lobistom in nekdanjim diplomatom Richardom Grenellom. Slednji vidi Vučića (in posledično Srbijo) kot partnerja, Dodika pa kot vir težav na Balkanu. V zameno za partnerstvo pa je Vučić obljubil pomoč pri njegovi odstavitvi.

Nad potezami slednjega so sicer ves čas negodovali zahodni diplomati, med drugim je bil deležen opozoril posebnega odposlanca ZDA Gabriela Escobarja, da krši načela Daytonskega sporazuma, nova nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je predlagala uvedbo gospodarskih sankcij (prenehanje tujih investicij) proti Republiki srbski.

A madžarski zunanji minister Peter Szijarto situacijo vidi nekoliko drugače: napovedal je, da bi njegova država na napovedane sankcije podala veto, stališče pa je pojasnil z besedami, da je BiH zelo blizu Madžarske (dlje kot od Berlina), ter da je Madžarom v interesu ohranitev miru in stabilnosti. "Pogajajte se. Govorite s Srbi. Z njimi, ne o njih. Mogoče boste tako bolje razumeli situacijo," meni. Za rešitev krize na mirnejši način in s pogajanji se je zavzel tudi hrvaški premier Plenković.

Do pogajanj pa je, kot s potrditvijo treh diplomatskih razkrivajo balkanski mediji, že prišlo, a je zanje vedel le malokdo. Konec novembra se je Dodik sestal z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem, s katerim sta se dogovorila, da bo Narodna skupščina (parlament) RS preložila umik postopkov osamosvojitve za pol leta.

Separatizem vodi v zapor?

Narodna skupščina je pred dvema tednoma na zasedanju sprejela predlog, da se v šestih mesecih izvede prenos pristojnosti na področju davkov, pravosodja in obrambe z zvezne na regionalno raven, kar bi de facto pomenilo osamosvojitev od zveznih institucij. V medijih so se sicer pojavila mnoga namigovanja, da naj bi Varhely podpiral Dodikovo separatistično naravnanost, a iz EU sporočajo, da ji je nasprotoval, zato se je izpogajal za rok šestih mesecev, ki naj bi omogočal prostor za pogajanja, kot je razvidno iz poročila vodje diplomacije EU v BiH Johanna Sattlerja. Kot pišejo tuji mediji, sta Dodik in Varhely kot grešnega kozla za nastale razmere okrivila nekdanjega visokega predstavnika Inzka.

Pred dnevi je državno tožilstvo BiH začelo preiskavo proti Dodiku zaradi suma napada na ustavni red in suma nezakonitega snovanja vojske. Obtožujejo ga, da je skušal s pomočjo fizičnega nasilja in groženj spreminjati ustavni red in strmoglaviti državne institucije. Po poročanju agencije Tanjug preiskovalci osumljencev zaenkrat ne nameravajo zaslišati.