"Nepravi" kadri na udaru, a odvetniki opozarjajo: s seznami bo lažje dokazovati odpoved službe zaradi revanšizma

Državni uradniki morajo po ukazu nove Golobove vlade pripraviti sezname (pre)zaposlitev v zadnjih dveh in pol letih. Na zdravnika na čelu NIJZ-ja Milana Kreka, tja imenovanega preko javnega razpisa, predsednik vlade preko ministra za zdravje Bešiča Loredana poziva k odstopu. Redni profesorici s FDV, ki je na povabilo SMC-ja odšla v politiko, Simoni Kustec, pa skuša visokošolski sindikat preprečiti nadaljno akademsko kariero. 

"Leta 2020 je bil desni politični kadrovski cunami, zdaj je levi kadrovski super cunami. Nad prejšnjim so se zgražali, zdaj pa je vse v redu. To je v Sloveniji narobe - pri istovrstnih zadevah dva različna seta meril," pravi politolog dr. Miro Haček. 

V odvetniški družbi, kjer smo preverjali zakonitost sestavljanja "črnih list" po ministrstvih in drugje v državni upravi, pa opozarjajo, da bi v primeru tožb zaradi odpuščanj obstoj teh služil kot indic, da gre za odpoved delovnega razmerja iz razloga revanšizma.

Vlada je na svoji prvi seji ministrstvom, organom v njihovi sestavi in vladnim službam naložila, da do jutri izdelajo sezname vseh, ki  so bili novo zaposleni ali premeščeni v zadnjih dveh letih in pol. Kot je predsednik vlade Robert Golob dejal po seji, ne želijo, da bi "izpadlo, da nadzirajo samo eno vlado" ter pokažejo vzorce zaposlovanja Šarčeve in Janševe vlade.

Delež teh zaposlenih je na ministrstvih različen, ponekod je zaradi reorganizacij takšnih tudi velika večina. Informacijska pooblaščenka je ob vprašanjih o zbiranju osebnih podatkov in delanju takšnih seznamov zapisala, da gre za zakonito početje, a vendar pri tem ostaja nekaj odprtih pravnih vprašanj, pa tudi prizvok revašizma in poskusa čistke z vsemi, ki jih je kakorkoli (pre)zaposlila nekdanja vlada.

Dr. Gregor Virant: »Ti seznami imajo zlovešč prizvok revanšizma in so slab začetek dela nove vlade, pa tudi odraz neznanja«

Nekdanji minister za javno upravo (prav ministrstvo za javno upravo koordinira pripravo seznamov), ki se ukvarja s podporo državam na področju javne uprave, je za Domovino ocenil, da sklep vlade »nima ne pravne podlage ne smisla«.

»Kaj pa bodo ministri počeli s takimi seznami? Če obstajajo sumi o nepravilnostih v postopkih zaposlovanja, lahko minister aktivira službo za notranjo revizijo ali pokliče upravno ali proračunsko inšpekcijo. Če so na ministrstvu uslužbenci (iz kateregakoli obdobja), ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, jih lahko ministrstvo po relativno enostavnem postopku odpusti. Seveda pa minister ne more že prvi dan vedeti, kdo slabo dela. Poleg tega se minister ne ukvarja z vsakim zaposlenim v ministrstvu, obstaja struktura managementa, v kateri ima vsak svojo vlogo. Ti seznami imajo zlovešč prizvok revanšizma in so slab začetek dela nove vlade, pa tudi odraz neznanja.«

Informacijska pooblaščenka meni, da so takšni seznami nesporni

A informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni drugače. Potem ko so se pojavila vprašanja o zakonitosti takšnega zbiranja podatkov, je na svoji spletni strani pojasnila, da vlada informacije o zaposlenih glede na sorazmeren obseg in namen obdelave podatke o premeščenih, zaposlenih in vseh, ki so napredovali lahko zbira, saj gre za organe v sestavi ministrstev in vladne službe in ne za npr. neodvisne države organe ali druge organe, katerih dela ne nadzoruje.

Po njenem pojasnilu, gre pri tem naboru in vrsti podatkov za prosto dostopne informacije javnega značaja, med katere sodijo tako podatki o imenu, datumu zaposlitve, premestitvi, napredovanju in plačah. Šlo naj bi za primer, primerljiv z objavo plač na Ministrstvu za notranje zadeve v času pretekle vlade.

Kakšen bi bil v praksi lahko učinek povpraševanj?

Po našem povpraševanju o učinku, ki bi ga takšne zaposlitve lahko imele na javne uslužbence, so v eni od ljubljanskih odvetniških pisarn pojasnili, da bi v primeru odpuščanja na podlagi takšnega seznama prav takšen seznam lahko pomenil neformalni indic, da gre za odpoved delovnega razmerja iz razloga revanšizma. Posebej še v primeru, če bi prišlo do številčnejše odpovedi zaposlitev zaradi reorganizacije ali sorodnih razlogov – prav napovedi reorganizacije ministrstev in služb so namreč tisto, kar so ministrski kandidati med predstavitvami pred imenovanjem pogosto omenjali.

V primeru, da bi bila torej na ministrstvih in vladnih službah opravljena nova sistemizacija delovnih mest, ob kateri bi ugotovili, da nekaterih kadrov ne potrebujejo več, bi zaposleni lahko prejeli odpoved delovnega razmerja. Če bi bila istočasno razpisana nova delovna mesta s podobnimi nalogami, bi odpuščeni zaposleni lahko poskusili dokazati fiktivnost reorganizacije oz. da je bila ta morebiti namenjena temu, da bi se znebili »nepravih kadrov«.

Delavci bi bili sicer lahko odpuščeni tudi iz drugih razlogov; denimo iz krivdnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, a morajo biti za oboje v vsakem primeru podani indici in krivdni razlog oz. razlog nesposobnosti kot ju opredeljuje zakon dokazan v vsakem individualnem primeru.

Druga možnost je, da seznami ne bodo imeli drugega kot medijskega učinka.

Krek o pritiskih k odstopu, ker bi ga zamenjali s kadrom SD, fakulteti ob zaposlitvi Kustečeve očitajo sum korupcije

A na vtis, da gre za namero čistke kadrov, ki so kakorkoli sodelovali z vlado Janeza Janše nakazujeta tudi nedavna primera direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milana Kreka in nekdanje šolske ministrice dr. Simone Kustec.

Dr. Krek je tako danes zapisal, da minister za zdravje nanj pritiska, da bi odstopil, saj da ima že novega kandidata za direktorja, ne glede na potreben razpis, poleg tega pa mu grozi razrešitev sveta zavoda v novi sestavi – vlada je namreč na svoji prvi seji v svet zavoda NIJZ imenovala štiri nove člane iz stranke SD.



Ob tem, ko so bili sindikati javnega sektorja že dlje časa za zamenjavo pretekle vlade, pa sedaj spremljamo tudi nasprotovanje zaposlitvi nekdanje šolske ministrice s strani enega od njih. Visokošolski sindikat Slovenije, ki ga vodi znani radikalni levičarski sociolog dr. Gorazd Kovačič, tako napoveduje prijavo zaposlitve nekdanje šolske ministrice dr. Simone Kustec na KPK ter ji ob tem očita, da bi njen prestop z ljubljanske Fakultete za družbene vede na Fakulteto za menedžment Univerze na Primorskem lahko imel znake korupcije.

Trdijo, da naj bi Kustečeva predlagala razrez sredstev Institucionalnega stebra financiranja (ISF) po novem raziskovalnem zakonu med univerze in inštitute, ki nekaj več sredstev namenja Univerzi na Primorskem in Univerzi v Mariboru, proti čemur so protestirali znanstveni inštituti Univerze v Ljubljani.



Medtem ko se sindikat sprašuje, zakaj bi Kustečevo na Univerzi na primorskem sploh zaposlili, pa tam  poudarjajo, da je Kustečeva »s svojim preteklim raziskovalnim delom izkazala ustrezne kompetence, za katere verjamemo, da jih bo uporabila v prid razvoja raziskovalnega, razvojnega, pedagoškega in inovacijskega razvoja univerze«. Navedli so, da bo nekdanja ministrica opravljala raziskovalno in pedagoško delo znotraj Katedre za politologijo, sociologijo, komuniciranje, etiko in kulturologijo v menedžmentu, ki omenjena vsebinska področja pokriva na skoraj vseh študijskih programih UP FM in ne zgolj na študijskem programu politologije. Izpostavili so, da pri zaposlovanju posameznikov ne presojajo glede na njihova osebna prepričanja.

https://twitter.com/alesspetic/status/1532644410793635841