Namesto otrok vse več parov s psi in drugimi hišnimi ljubljenčki

Tadeja Zabret
POSLUŠAJ ČLANEK
Za nami so praznični dnevi, v katerih radi pravimo, da ne smemo biti sami, da je dobro v teh dneh koga objeti. In marsikdo tedaj objame tudi svojega najboljšega prijatelja. Pa četudi štirinožnega. Vrstijo se tudi akcije za omejevanje pirotehnike in dobrodelnost, usmerjeno v pomoč pasjim (in mačjim) zavetiščem.

Ob prelomu leta smo pogledali, koliko psov je v Sloveniji, kako se njihovo število spreminja, katerih je največ, poiskali pa smo tudi vzporednice s trendom naraščanja števila psov in drugih hišnih ljubljenčkov ter vse redkejšega odločanja za otroke.

Vse več štirinožnih prijateljev


V Sloveniji je bilo sredi decembra nekaj več kot 246.500 psov. Po podatkih registra psov je bilo v zadnjem letu označenih in registriranih okrog 12.400 psov, ki so se skotili v Sloveniji, veterinarji pa govorijo o še višjih številkah – 30.000 v Sloveniji skotenih psih letno. Mačk naj bi bilo še desetkrat več.

Število psov je v zadnjih petih letih naraslo za skoraj 21.000. Decembra 2016 je bilo v Centralnem registru psov nekaj manj kot 226.000 psov, pred desetletjem pa slabih 213.000 psov.

Podatki o številu psov pred 15 in 20 leti niso zanesljivi, ker tedaj registra hišnih živali še ni bilo. Kljub temu pa nakazujejo visok porast števila psov v Sloveniji. Podatek o številu psov leta 2006 tako kaže, da se je to od tedaj povečalo za dobrih 96.000. Pred 20 leti pa je bilo glede na takrat zbrane podatke le dobrih 40.000 psov, kar pomeni, da se je njihovo število v preteklih dveh desetletjih povečalo za dobrih 6-krat.

Med epidemijo si je več ljudi zaželelo pasje družbe


Med pasmami je daleč največ mešancev. Tem po številčnosti pri nas sledijo nemški ovčarji, labradorci, maltežani in zlati prinašalci. Med najbolj priljubljenimi pasmami so še yorkshirski terierji, pekinčani, borderski ovčarji in francoski buldogi.

Na število je vplivala tudi epidemija. Če je bilo v Ljubljani ob približno 300.000 prebivalcih pred epidemijo registriranih 24.000 psov, jih je bilo poleti še 800 oz. 3 odstotke več. Sredi decembra je bilo po podatkih Centralnega registra hišnih živali v zavetiščih 162 psov.

Več ljudi brez otrok in vse več »staršev« štirinožnih prijateljev


V ZDA so že pred leti zaznali trend, po katerem se povečuje število parov brez otrok, vse več pa se jih namesto otroka odloči za hišnega ljubljenčka. Čeprav tako kulturne norme kot evolucijska biologija nakazujejo, da bi se morali ljudje osredotočiti na vzgojo lastnih otrok, ne živali, pa v tem posebnem obdobju zgodovine ljudje namesto svojih družbenih obveznosti prednost dajejo svojim individualnim željam, kot je odločitev ne imeti otrok (iz različnih razlogov – ker jih nočejo, ker ovirajo njihovo kariero, v dobro planeta …). Med milenijci v ZDA je še več lastnikov hišnih ljubljenčkov kot med babyboomersko generacijo.

Tudi pri nas se kaže podoben trend, število psov narašča, medtem ko število otrok, ki se rodijo pri nas, iz leta v leto upada; lani je padlo pod 19.000.

Raziskovalci so ugotavljali, da lastniki hišnih ljubljenčkov brez otrok svoje živali pogosto dojemajo kot misleče in čustvene posameznike, potrebo po skrbi za nekoga in ljubezni do nekoga oz. nečesa pa izživijo prek razvoja starševske identitete ob svoji domači živali, saj jih živali v povprečju stanejo manj časa, denarja in energije.

Ameriška antropologinja Shelly Volsche je ob raziskovanju, zakaj mnogi ljudje danes prostovoljno ostanejo brez otrok in namesto njih kot nekakšne nadomestne potomce gojijo pse ali mačke, ugotavljala, da ljudje radi skrbijo za potomce, če pa jih nimajo, skrbijo za potomce druge vrste, saj je skrb za potomce, ki biološko niso naši, tudi del evolucijske dediščine.

Odrasli brez otrok svoje hišne ljubljenčke obravnavajo kot svoje otroke, imajo z njimi močnejši odnos kot odrasli s svojimi otroki ter v živali vložijo tudi več časa, denarja in energije, je pokazala raziskava, ki jo je izvedla. Zakaj je to lahko tudi problematično, pišemo v naslednjem prispevku.

Papež Frančišek: Gre za fenomen kulturne degradacije


O fenomenu, pri katerem se starši namesto za otroke odločijo za hišne ljubljenčke, je nedavno spregovoril tudi papež Frančišek. Ta je bil do parov, ki se odločijo za živali, namesto za otroke, kritičen. Po njegovih besedah gre za sebično odločitev.

Dejal je, da država brez otrok trpi, primanjkuje ji človečnosti, ker izgublja bogastvo starševstva. Papež je pare spodbudil, naj se starševstva ne bojijo. “Imeti otroka je veliko tveganje, vendar je večje tveganje zanikanje očetovstva in materinstva,” je dejal. Že pred leti je odločitev za hišne ljubljenčke namesto za otroke označil za fenomen kulturne degradacije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Hišni ljubljenčki bolj onesnažujejo okolje kot otroci
  • 12. 12. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023