Slovenski tisk, ob nacionalni televiziji nekoč glavni oblikovalec slovenskega javnega mnenja, je vse manj bran in vpliven, osrednjim medijem pa zaupa vse manj ljudi.
Naklada slovenskih dnevnih tiskanih časopisov je bila konec leta 2016 na slabi polovici tiste izpred dvanajstih let, na spletu pa, razen redkih izjem, ne znajo pritegnili bralcev k naročilu elektronskih izdaj.
Pogledali smo, kaj se dogaja z nakladami nekoč osrednjih slovenskih časopisov in koliko so uspešni pri lovljenju bralcev na spletu.
Slovenski dnevni časopisi - Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice in Finance so po podatkih projekta RPN (Revidiranje prodanih naklad) pri Slovenski oglaševalski zbornici še konec leta 2004 prodali skupaj dobrih 270 tisoč dnevnih izvodov. Ob koncu minulega leta je ta številka zdrsnila pod 135 tisoč.
Če pogledamo tako dnevno kot tedensko časopisje, je s približno 82 tisoč prodane naklade še najuspešnejši Nedeljski dnevnik, sledijo Slovenske novice z dobrih 56 tisoč prodanimi dnevnimi izvodi, Delo in Družina se gibljeta okrog številke 28.500, Dnevnik in Večer sta nekaj nad 20 tisočimi prodanimi izvodi, Finance malenkost pod 10 tisoč in Mladina pri okrog 9 tisoč prodanih izvodov. Sveži podatki za Demokracijo in Reporter niso na voljo, slednji je imel po zadnjih rezultatih iz konca leta 2014 prodanih približno 8.600 izvodov.
vir podatkov: RPN SOZ
Padajo kot kamen
A glavno sporočilo, kaj se s tiskanimi mediji v Sloveniji sploh dogaja, poda šele primerjava prodanih tiskanih naklad po letih.
V spodnjem grafu smo zbrali podatke za pet glavnih dnevnih časopisov ter preverili, kako so se prodajali od leta 2004 pa do konca leta 2016 (povprečje obdobja oktober-december)
vir podatkov: RPN SOZ
Kot je opazno, je od vseh tiskanih časopisov daleč največ kupcev izgubil nekoč osrednji slovenski časnik Delo. Konec leta 2016 se je v tiskani obliki prodalo 28.500 izvodov tega časopisa, oziroma zgolj še 37 % od prodane naklade leta 2004, ki je znašala 76.500.
Manj kot polovico tedanjega bralstva sta v prodanih izvodih ohranila tudi Večer (41 %) in Dnevnik (47 %), odstotkovno manj sta izgubljala Slovenske novice in Finance.
Kaj pa elektronski izvodi?
Ljudje se selijo na svetovni splet in trendu je v minulih letih skušal slediti tudi tisk, pri čemer so se ubadali predvsem s tem, kako svojih vsebin, za katere zaračunavajo v papirni obliki, spletnim bralcem ne ponuditi brezplačno.
Pri tem so se zapletli v polomijo spletnega naročniškega sistema, imenovano Piano, ki so jo medtem že opustili, a rezultati prodanih elektronskih naročniških izvodov kažejo, da delujočega spletnega poslovnega modela še vedno niso našli.
S svetlo izjemo časnika Finance, ki proda z naskokom največ elektronskih naročnin s skokovito naraščajočim trendom. Pri ostalih časopisih se glede tega ne dogaja kaj dosti.
vir podatkov: RPN SOZ
Doseg spletnih izdaj vseh navedenih časopisov je seveda neprimerno višji od prodanih spletnih naročnin, pri čemer so kljub zamudi pri vstopu na spletni trg največji napredek naredile Slovenske novice.
Te so po podatkih MOSS (merjenje obiskanosti spletnih strani) z mesečnim dosegom okrog 540 tisoč spletnih obiskovalcev (podatki za februar 2017) za 24ur.com drugo najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Delo.si je na tej lestvici z dosegom okrog 313 tisoč na 9. mestu, Dnevnik.si z 204 tisoč na 17., Finance s 150 tisoč na 21. in Večer s 140 tisoč na 22. mestu.
Pri tem je potrebno vzeti v ozir, da velika večina spletnih obiskovalcev teh medijev nima sklenjenega naročniškega razmerja in dostopa do mnogih zaprtih vsebin na člankih, ki jih zato ne more prebrati, a obisk in s tem doseg se v statistiko šteje.
Obenem pa v raziskavo MOSS niso vključene vse slovenske spletne strani, temveč zgolj tiste, ki so merjenje obiskanosti pripravljene tudi plačati.
V naslednjem članku na temo branosti tiskanih medijev bomo pogledali gibanje prodanih naklad skozi leta slovenskih tednikov in mesečnikov.
KOMENTAR: Uredništvo
Ne gre zgolj za splet, zapravili so tudi zaupanje bralcev
Novinarji nekoč osrednjih tiskanih medijev se radi tolažijo, da je padec tiskanih naklad (zgolj) posledica spletne konkurence in spreminjajočih se bralnih navad.
Slednje, predvsem v svetovnem merilu, do neke mere drži, a padci prodanih izvodov, ki jih v zadnjih 12 letih beležijo trije nekoč vodilni slovenski družbeno-politični dnevniki, so v primerjavi z mednarodnimi trendi vseeno ekstremni.
Slednje pa je tudi posledica padca verodostojnosti in zaupanja v osrednje medije pri nas. Raziskava izpred leta dni je glede tega pokazala na izrazito negativen trend, leta 2016 je medijem zaupalo zgolj še 14 % ljudi.
Danes ti mediji glede ustvarjanja tako imenovanih lažnih (fake) in "post truth" novic s prstom kažejo na internet, a dejstvo je, da so oba koncepta izumili in dolga leta uporabljali sami, le očitno ni bilo, dokler jim ogledala niso postavili alternativni spletni mediji.
Na primer časnik Delo beleži strm padec prodane naklade v obdobju 2012 in 2013, kar se ujema z objavo do sedaj ene najbolj razvpitih "fake news" zgodb v Sloveniji - o "očetu" kardinalu Francu Rodetu in njegovem "sinu" Petru Stelzerju.
"Post truth" pristopu k poročanju ob migrantski krizi, ki je prav tako drastično vplivalo na padec zaupanja do osrednjih medijev, pa smo na Domovini namenili poseben komentar.
Preden za svoje težave s kredibilnostjo in padcem naklad s prstom kažejo na vse ostale, bi se tako nekateri novinarji osrednjih medijev in medijski strokovnjaki najprej morali vprašati, če k tako drastičnim negativnim trendom niso prispevali tudi sami.
To bi bil prvi mini korak v pozitivno smer, nazaj k pomembni vlogi, ki osrednjim medijem v modernih demokracijah nedvomno priteče. Četudi se najdejo, so žal v prvih desetletjih samostojnosti tako daleč zašli s poti, da bo vrnitev zelo težavna, predvsem pa dolga.
Dober članek, težko čakamo nadaljevanje. Kar se tiče predhodnih komentarjev:
Mirko, ja stanje s spletnimi mediji je druga pot, v bistvu se s tem vračamo na čas pred časopisi nekje v čas pred 17. stol, ko so ljudje novice izmenjevali v pogovorih po krčmah, na javnih shodih. Opinion gatekeeperjev v obliki uredništev ter založnikov sploh ni bilo. Pa je vseeno bila izmenjava novic zelo pestra (ob seveda obveznemu delu tračev in govoric).
Se strinjam z rr2 - zmeda je velika ampak to je po mojem prehodno obdobje. Počasi se bo izoblikovalo već koncentrićnih krogov mnenjskih vplivov, ki pa jih bo bistveno več kot v času klasičnih medijev. Ali je tu težava glede tavanja v enoumnih mehurčkih? Nedvomno je, sam ne skrivam tega, da ne spremljam vseh slovenskih medijev (niti ne vseh desnih) oz. da imam svoj lasten nabor medijev. Je pa res, da je veliko mainstream medijev izgubilo zaupanje velikega dela populacije, ker so enostransko usmerjeni in nimajo pluralnih mnenj. Celo takšni kot je veliki New York Times. Zadnjič je bil objavljen podatek, da je na ameriških univerzah svetovnonazorsko razmerje med profesorji liberalci in koservativci - 31 : 1. V takšnih okoliščinah se je povsod na Zahodu velik del prebivalstva zorganiziral drugače, kratkoročno to je prispevalo k zmedi, nejasnosti, itd. toda vprašajmo se, kako povrniti zaupanje velikega dela prebivalstva?
1 komentar
Rajko Podgoršek
Dober članek, težko čakamo nadaljevanje. Kar se tiče predhodnih komentarjev:
Mirko, ja stanje s spletnimi mediji je druga pot, v bistvu se s tem vračamo na čas pred časopisi nekje v čas pred 17. stol, ko so ljudje novice izmenjevali v pogovorih po krčmah, na javnih shodih. Opinion gatekeeperjev v obliki uredništev ter založnikov sploh ni bilo. Pa je vseeno bila izmenjava novic zelo pestra (ob seveda obveznemu delu tračev in govoric).
Se strinjam z rr2 - zmeda je velika ampak to je po mojem prehodno obdobje. Počasi se bo izoblikovalo već koncentrićnih krogov mnenjskih vplivov, ki pa jih bo bistveno več kot v času klasičnih medijev. Ali je tu težava glede tavanja v enoumnih mehurčkih? Nedvomno je, sam ne skrivam tega, da ne spremljam vseh slovenskih medijev (niti ne vseh desnih) oz. da imam svoj lasten nabor medijev. Je pa res, da je veliko mainstream medijev izgubilo zaupanje velikega dela populacije, ker so enostransko usmerjeni in nimajo pluralnih mnenj. Celo takšni kot je veliki New York Times. Zadnjič je bil objavljen podatek, da je na ameriških univerzah svetovnonazorsko razmerje med profesorji liberalci in koservativci - 31 : 1. V takšnih okoliščinah se je povsod na Zahodu velik del prebivalstva zorganiziral drugače, kratkoročno to je prispevalo k zmedi, nejasnosti, itd. toda vprašajmo se, kako povrniti zaupanje velikega dela prebivalstva?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.