Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko

Zajem slike oddaja Tarča, RTV Slovenija

S prihodom jeseni je na vrhu naše lestvice najbolj uspešnih politikov zavel nov veter. Sodelujoči poznavalci, ki v našem projektu na mesečni ravni ocenjujejo uspešnost delovanja slovenskih politikov, so tokrat najvišjo povprečno oceno prvič do sedaj dodelili vodji poslancev SDS-a Jelki Godec.

Še bolj kot to bode v oči nenadni padec uspešnosti njenega poslanskega kolega Anžeta Logarja. Ta je na vrhu lestvice uspešnežev kraljeval kar devet od zadnjih dvanajstih mesecev. A že prejšnji mesec je doživel hladen tuš z uvrstitvijo med deseterico najmanj uspešnih politikov poletja, tokrat pa mu je lahko v tolažbo, da ga med neuspešneži več ni. A tudi ne med deseterico uspešnežev, od koder se prvič do sedaj poslavlja tudi predsednik NSi Matej Tonin. 

Je pa med desetimi najuspešnejšimi politiki septembra novinka nedavno izvoljena koordinatorka Levice Asta Vrečko.

V domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimalizirati škodo? So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Žiga Turk, dr. Matevž Tomšič, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Tino Mamić, Alen Salihović, Martin Nahtigal, Rok Čakš

Po razmeroma visokih povprečnih ocenah politikom za s poplavami zaznamovan poletni čas naši analitiki politike v septembru sodijo strožje. Tudi zato je povprečna ocena 3,27 Jelki Godec tokrat zadostovala za naziv najuspešnejše političarke septembra. Seveda pa ni na vrhu le zgolj zaradi neuspeha drugih. Za Šentjurčanko je izredno aktiven september, ko je med drugim opozarjala na prelomljene časovnice v zdravstvu, premierju zastavljala vprašanja o njegovem zdravljenju astme z vegansko prehrano (pri tem jo je zablokirala Urška Klakočar Zupančič), imela je odmeven nastop v Tarči, zanimale so jo tudi konkretne naloge in dodana vrednost, ki jo prinaša Direktorat za ustvarjalnost, vzpostavljen v sklopu Ministrstva za kulturo, in tako naprej.

Takoj za Godčevo so analitiki najbolje ocenili prvaka opozicije Janeza Janšo in ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, ki tako visoko še ni bil in med deseterico uspešnežev postaja redno prisoten. Romana Tomc si je četrto mesto zaslužila predvsem z učinkovitim opozarjanjem na »čistilno akcijo« na RTV Slovenija, zaradi katere je glas javno povzdignil vodja poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber.  

Visoko kot še nikoli je tudi vse bolj izpostavljena poslanka NSi, Vida Čadonič Špelič, enako oceno kot Janez Cigler Kralj pa je dobila še ena novinka med uspešneži, Asta Vrečko. Za dr. Mira Hačka je Vrečkova celo najuspešnejša političarka septembra, saj se je »uspela v nekaj več kot letu dni iz povsem neznane političarke povzpeti v voditeljico koalicijske stranke in na tem položaju nadomestiti Luko Mesca«. Tretji s povprečno oceno 2,91 pa je Pavle Rupar, ki je gostovanje v maratonski tridnevni pogovorni oddaji Borisa Tomašiča na Nova24TV izkoristil za napoved ustanovitve lastne upokojenske stranke.

Zadnja tri mesta med uspešneži so z istim povprečjem 2,73 ujeli Jernej Vrtovec, Marjan Šarec in Marko Balažic, Matej Tonin pa se z oceno 2,64 prvič do sedaj iz deseterice (oz. tokrat enajsterice) poslavlja. To, da je s povprečjem 2,55 za njim Anže Logar, je zanj najbrž slaba tolažba. »Logar bo moral počasi z barvo na dan. Če jo ima,« je globok zdrs nekdanjega serijskega zmagovalca med uspešneži osmislil dr. Žiga Turk


(Ne)uspešnost delovanja politikov so sodelujoči ocenjevali na petstopenjski lestvici (1 – zelo neuspešen, 2 – bolj neuspešen, 3 – niti uspešen niti neuspešen, 4 – bolj uspešen, 5 – zelo uspešen).
Med 10 najbolj uspešnih so se uvrstili tisti z najvišjimi povprečnimi ocenami, med 10 najmanj uspešnih pa tisti z najnižjimi povprečnimi ocenami. Sodelujoči so sicer tokrat ocenjevali 35 bolj izpostavljenih politikov v minulem obdobju.

Bojan Požar je, vsaj kar se Anžeta Logarja tiče, stvari videl nekoliko drugače: »Janezu Janši dobra ocena zato, ker na sceni deluje kontrolirano, sicer napada, vendar ne agresivno. Dobra ocena tudi Logarju, ker se drži nad dnevno politiko, situacije in čas pa delajo zanj, Kar je očitno pogruntal. Pa recimo en plus za Pavleta Ruparja, ker je zmogel nesprenevedavo povedati, da bo naredil politično stranko upokojencev.« 

Tino Mamić opozarja na dva (pogojno rečeno) novejša obraza pri krščanskih demokratih: »Pri NSi sta se nekoliko bolj izpostavila Vida Čadonič Špelič in Aleksander Reberšek. Z vsebinsko in retorično dobrimi potezami sta pokazala, da ima stranka vsebino. To je dobrodošlo, saj nenehno zaganjanje v SDS s strani Novakove in neprepričljivo zanikanje naklonjenosti sodelovanju z Golobom (Hajdinjak, želje po vstopu v vlado, sodelovanje pri spreminjanju ustave skupaj z Golobom) stranko potaplja in utrjuje na rejtingih pod 10 %.« Po drugi strani pa je SDS modro tiho, kar jim koristi, saj vlada dela napako za napako, dodaja Mamić. 

Tino Mamić: »Skrbi pa, da je v tem trenutku edina alternativa, ki naj bi na naslednjih volitvah prinesla poraz levice, pri SDS tiha podpora Anžetu Logarju. To namreč ne bo dovolj za padec nesposobne leve vlade. Veljalo bi razmisliti o drugačni komunikaciji, drugačnem odnosu do medijev in spremembi odnosa do svoje neposredne konkurence. Politično, svetovnonazorsko in medijsko bi SDS lahko pridobila, če bi si sama priznala, da je najmočnejša na desni sredini in da ji tega ni treba dokazovati s tekmovanjem s sorodnimi subjekti. Janša je to enkrat že naredil in takrat zmagal na volitvah.« 

Najmanj uspešni Sanja Ajanović Hovnik in Ljudmila Novak

»Verjetno ni dvoma, da je minuli september mesec katastrofe za predsednika vlade Goloba in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanovič Hovnik,« je jasen Bojan Požar. Hovnikova se je znašla v navzkrižnem spopadu levih političnih struj s primesmi sindikalnih interesov, kar je v medije naplavilo dve aferi, ki jo kot mlinski kamen potiskata navzdol. 

Če ne bi bilo tako, bi ji neslavno titulo odnesla evropska poslanka NSi Ljudmila Novak, za katero analitiki večinsko menijo, da s svojimi oglašanji, zadnji primer je očitek evropskima poslancema SDS-a, naj, preden govorita o »čistkah na RTV«, pometeta pred lastnim pragom, škodi sebi, svoji stranki in najbrž tudi desnemu polu kot celoti. »Ljudmili Novak se očitno trese želja po tretjem mandatu v EP in posledično polno evropsko pokojnino,« si njeno aktivnost razlaga Martin Nahtigal

Robert Golob je s svojimi večnimi obljubami, ki večinoma ostanejo zgolj to, z idejami o zdravljenju astme z veganskim prehranjevanjem in potratnim letenjem na davkoplačevalski račun pristal na tretjem mestu najmanj uspešnih, z enakim povprečjem kot zamenjani koordinator Luka Mesec. Zgolj kanček višjega ima minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Poslanka SD Meira Hot in vodja poslancev Svobode Borut Sajovic sta na čisti dvojki, za odtenek bolje pa gre Mihi Kordišu, Zoranu Jankoviću, finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču ter predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.  


Alen Salihović: »Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik bi glede na obljube, s katerimi so prišli ona in njeni kolegi na oblast, morala oditi. A predsednik vlade Robert Golob ji drži štango, kar je žalostno glede na njegove trditve o transparentnosti in drugačnem načinu dela. Še slabši je. Še slabša je celotna njegova ekipa, ki ni vredna tako široke podpore. Opozicija pa s svojimi medsebojnimi obračunavanji ni kos politiki, ki bi jo od nje pričakovali.« 

Povprečna ocena dela vlade strmoglavila

»To je bil zelo slab mesec Golobove vlade. Vse se nekako kopiči, tako rekoč nič ne drži, kar napovedo oziroma obljubijo. Najnovejši tak primer je sanacija poplav.«


Tako kritičen do početja Golobove vlade je Bojan Požar in podobno, glede na povprečno oceno zgolj 1,70, tudi ostali poznavalci politike.

 »Pravzaprav se Golob drži samo ene neformalne predvolilne obljube, da bo poplačal NVO, to je ulično vojsko te koalicije. Tudi moji viri iz kabineta na Gregorčičevi pravijo, da Golob ne bo nikoli prenehal financirati NVO-jev,« dodaja Požar.

»Vlada, ki je v prvih tednih po poplavah z rahlo zamudo, pa vendarle, dobro odreagirala v stiku z javnostjo, je ostala pri obljubah. Še slabše, veliko besed je že požrla ali obrnila,« podobno razmišlja Tino Mamić.  Izpostavlja primer solidarnostne sobote: »Najprej je to obljubila, potem pa zaradi kritik stroke večkrat spremenila, v tem trenutku pa praktično nihče ne ve, kaj bo s tem.« Mamić nadalje navaja popolno zmedo glede poplav, istočasno pa aplavdiranje polni čistki na RTVS, čeprav gre samo še za »ostanke ostankov«. »Po letu in pol mandata je Golob dosegel, da so s televizije umaknili tistih nekaj urednikov in novinarjev, ki jih je za manj kot prstov na rokah. Deset motečih ljudi, ki v množici 2.200 zaposlenih na RTVS v resnici ne štejejo praktično nič – vsaj glede programskih usmeritev: če je bila prej televizija trdo levičarska, bo zdaj skrajno levičarska. Uspeh pa tak! «

»Poplave se umikajo v drugi plan in v prvem planu je spet kombinacija nesposobnosti in levičarske gorečnosti vlade,« pravi dr. Žiga Turk.

Martin Nahtigal medtem opaža, da je medijski prostor očitno dobil dovoljenje za začetno fazo prestrukturiranja Golobove vlade, saj so na prvih straneh klasične razpisne in letalske »velike« afere, ki zakrivajo realno sistemsko korupcijo v energetiki ter napad na kmetstvo. 

Nad storilnostjo vlade je razočaran tudi dr. Miro Haček: »Vlada je kljub obljubam o zgodovinsko najhitrejšem in najbolj učinkovitem odzivu na največjo naravno nesrečo v novejši slovenski zgodovini uspela v mesecu septembru narediti bore malo, tako da pomoč do pomoči potrebnih tudi sedem tednov po katastrofi še vedno ni prišla. Poleg tega vlada še vedno ni predstavila tudi nobene druge od napovedovanih reform niti novega zdrastvenega ministra.«

Za dr. Matevža Tomšiča je najbolj škandalozno trošenje javnega denarja s strani premiera in nekaterih članov vlade za potovanja in letalske prevoze. »In taista vlada si drzne pridigati državljanom, kako naj se manj vozijo z avtomobili.« 

Sašo Ornik: »Medenih mesecev vlade je že zdavnaj konec, prav tako poletnega mrtvila. Ljudje se začenjajo upravičeno spraševati, kdaj bo kakšen rezultat od vseh napovedovanih reform. Zdravstvene reforme ni od nikoder, pogajanja z javnim sektorjem se prelagajo, infrastrukturno se kažejo vedno večje pomanjkljivosti, vlada dovolj resno ne jemlje energetike, saj bi sicer pospešila projekt drugega bloka NEK. Ponovni prevzem nadzora nad RTV Slovenija bo zadovoljil le majhno skupino državljanov, veliko večino bolj zanimajo čakalne vrste v zdravstvu, zastoji na cestah, že prav komični zapleti na železniških povezavah, inflacija in zaradi nemške recesije slabši gospodarski obeti.«

»Če je ta vlada prišla na pozicijo, da bo delala bolje, se danes kaže vse bolj, da to prepričanje ni zmagalo!« je kritičen urednik na Radiu Ognjišče, Alen Salihović. Po njegovem delajo zgolj za osebne interesne. »Ščitijo drug drugega, pri tem pa jim z molkom pomaga tudi predsednica države skupaj z nevladnimi 'kvazi' organizacijami.« Kot še pravi Salihović, je žalostno, da so mnogi pozabili na parole izpred dveh let, danes pa pod temi parolami služijo in narodu vlivajo lažna upanja. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15