Najuspešnejša političarka meseca Vida Čadonič Špelič, najmanj uspešen Robert Golob

Inovativen politični manever, ki je skorajda pozabljeni stranki prinesel nekaj medijske pozornosti, je med najuspešnejše politike meseca izstrelil predsednika SLS Marka Balažica in njegovega kandidata za evropskega poslanca Petra Gregorčiča. A oba je, po ocenah poznavalcev politike, sodelujočih v našem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, v uspešnosti presegla NSi-jeva Vida Čadonič Špelič. Veterinarka v politiki je blestela v javnih soočenjih na temo odvzema krav kmetu Rudiju Možganu, za kar so jo analitiki nagradili.

Ponovno sta se v uspešnosti nekoliko povzpela Anže Logar in Janez Janša, med neuspešnimi pa najdemo obraze, ki smo jih tam že vajeni, na čelu s predsednikom vlade, Robertom Golobom. 

»Ljudje ne smemo primerjati svojega življenja v dnevni sobi z življenjem živali,« je ena od izstopajočih izjav Vide Čadonič Špelič v razpravi glede odvzema 24 glav govedi krškemu kmetu, ki je pritegnila izjemno veliko pozornost Slovencev. Samo Vročo temo na Domovini si je ogledalo čez 30 tisoč gledalcev, še več pa jih je imela oddaja Tarča, kjer je Čadonič Špeličeva prav tako suvereno nastopila. 

Kot priča lestvica najuspešnejših politikov novembra, njeni nastopi niso ušli strokovnemu očesu poznavalcev politike, sodelujočih v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov v smislu obvladovanja politične obrti. Ironično je NSi preko angažmaja Čadonič Špeličeve ukradla temo ravno svojima zasledovalcema: Balažicu in Gregorčiču, ki zastopata stranko, zakoreninjeno v slovenskem podeželju, ki pa ji sama dajata bolj urbani značaj. Gregorčič je politični talent nakazal z uverturnim nastopom v Uri moči, ko gledalcem (in voditelju) še ni razkril, da bo dva dni kasneje politični kandidat na prihajajočih volitvah. Marko Balažic pa je z njim vsaj za trenutek SLS ponovno spravil na medijski radar. 

Za Gregorčiča in pred Balažica se je s povprečno uspešnostjo 3,36 vrinil Anže Logar, ki je več mesecev veljal za najuspešnejšega politika v Sloveniji, to jesen pa je nekoliko izgubil zagon. Prvič je med uspešneži poslanec SDS-a Žan Mahnič, ki je v zadnji Tarči težko nalogo, branjenje financiranja SDS-ove medijske hobotnice pred napadi koalicijske preiskovalne komisije, opravil z odliko. NSi-jev Aleksander Reberšek je s prvega mesta prejšnji mesec nekoliko zdrsnil, a je še vedno pred vodstveno trojico svoje stranke, ki si liže rane iz spopadanj s hegemonom desnice Janšo. 

Od koalicijskih politikov je med uspešneži le gospodarski minister Matjaž Han, čeprav so gospodarstveniki med najbolj razočaranimi skupinami nad levo vlado. Mesto med enajsterico pa je našel tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki ne skriva večjih političnih ambicij. 

 
Dr. Žiga Turk je ta mesec precej skeptičen do označitve politikov z »uspešneži«: »Nisem opazil nikogar, ki bi bil uspešen. Morda Balažic, ki je pritegnil Gregorčiča.« 

Sebastjan Jeretič opozarja na nekdanjega strankarskega kolega: »Med predstavniki vladajoče koalicije se v pozitivni luči kaže Matjaž Han, ki z zdravo ljudsko logiko komentira tudi kakšno neumno potezo vlade. Pa vendar je očitno, da neke realne moči v vladi nima, saj ostaja pri dobrih izjavah brez ustreznega nadaljevanja.« 

Marko Pavlišič omenja začasnega predsednika vlade:  »Za Luko Mesca bi lahko rekli, da je bil uspešen za sebe in svojo stranko, s potrditvijo zakona, ki je naperjen proti gospodarstvu. Ker pa je na ta način le priznal, da so v bistvu povsem neučinkoviti na področju delovne inšpekcije, je v bistvu neuspešen. Petru Gregorčiču pa lahko le čestitam za aktiven vstop v politiko, in to kot nosilec liste za EU volitve.« 

Svoboda zavzema prva mesta med neuspešneži

Po prisilnem odhodu Sanje Ajanović Hovnik iz politike se predsednik vlade Robert Golob ni več mogel izogniti tituli najmanj uspešnega politika meseca. Takoj naslednji med neuspešneži pa je njegov finančni minister Klemen Boštjančič, ki mu lastna koalicija z bizarnimi izgovori, kot je vpliv kozmičnega dežja na glasovalne naprave, sproti ruši proračun. Javna skrivnost pa je, da je Emilija Stojmenova Duh v hudi konkurenci daleč najbolj nesposobna ministrica te vlade. 

Ob Svobodi so med neuspešneži še standardno politiki Levice, izven koalicijskega kroga pa Ljudmila Novak, političnega ravnanja katere analitiki očitno ne smatrajo kot smiselnega na kakršenkoli način. 

»Golob in njegovi svetovalci delajo napako za napako. Zadnja, izjemno velika, je ovadba Sove, vložena zoper Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava. S čimer je Golob, kot prvo, praktično razkril, da sta Bobnarjeva in Lindav, kar zadeva aretacijo ruskih vohunov, doslej izpovedala resnico. Kot drugo pa, Golob in njegovi so vrh Sove potegnili v cunami dnevnopolitičnih bojev, kar lahko za seboj potegne hude varnostno-politične posledice, vključno z ugledom države v tujini,« je kritičen Bojan Požar. Dodaja, da očitno za to garnituro na Gregorčičevi nič ni več sveto pri prizadevanju, da se obdrži na oblasti. »Kar je sicer pred časom povedala tudi zdaj že bivša poslanka Svobode Mojca Pašek Šetinc.«

Ocena dela vlade kanček višja kot prejšnji mesec ...

... a še vedno globoko podpovprečna. 

»Vlada je ves čas bolj ali manj enako diletantska. Napredka ni,« pravi dr. Žiga Turk. »So se pa dominantni mediji postavili nekoliko drugače in v javnosti ni več vtisa, da je vlada opravilno sposobna.« 

Dr. Matevž Tomšič izpostavlja, da aktualna vlada producira škandalozne odločitve tako rekoč na tedenski ravni. »Enkrat absurdno 'štempljanje' zaposlenih, drugič poskus uvajanja prisilnega dela zdravnikov. Pri tej vladi se operativna nesposobnost reševanja problemov križa s težnjo po 'komandiranju' državljanov na praktično vseh področjih,« meni. 

Izkušeni operativec Sebastjan Jeretič pravi, da se na vsakem koraku lahko opazijo posledice političnega amaterizma, ob tem pa šepa tudi strategija komuniciranja, ki bi ta amaterizem lahko vsaj poskusila prikriti. »V poplavi neumnosti se sicer tu in tam pokaže kak uspeh, a vsekakor premalo v razmerju do vseh škodljivih potez.« 

Marko Pavlišič pa takole: »Najprej z 'zakonom o štempljanju', nato pa celotno zmedo, ki je vrh doživela s kozmičnim dežjem, si je vlada oz. vladna koalicija precej okrnila kredibilnost, ki si jo bo praktično nemogoče povrniti. 

Po besedah Bojana Požarja pa vse povedo posamezni večinski mediji, ki so sicer pod kontrolo iste politične opcije, ki sestavlja vlado. »Ko po letu po pol vladanja, ob skoraj 100-odstotni medijski podpori, zadnja anketa časnika Delo pokaže, da si več ljudi želi odstop Golobove vlade kot pa njeno nadaljevanje. Kaj takšnega, če se ne motim, se pri nas še ni zgodilo.« In še to, dodaja Požar: »Imeni obeh kandidatov za nova ministra, za javno upravo ter naravne vire in prostor, sta na meji škandaloznosti ter dokazujeta totalno kadrovsko izpraznjenost levice.« 

Alen Salihović pa poudarja, da vlada z izjemo ukvarjanja sama s seboj drugega ne počne. »Uspešna je zgolj pri novih davkih in obremenitvah za državljane in podjetja. Sramotno je gledati, kako s posameznimi zakoni eksperimentira na državljanih.«