Najbolj popolna posvetitev Rusije brezmadežnemu Marijinemu Srcu do sedaj

Urban Šifrar
Foto: Vatican media
POSLUŠAJ ČLANEK
Papež Frančišek je 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja, Rusijo (in Ukrajino) posvetil brezmadežnemu Marijinemu Srcu – in to je storil drugače kot vsi papeži pred njim. Od kod pravzaprav izvira prošnja za posvetitev in zakaj okoli nje toliko kontroverznosti?

Fatimska prikazovanja so za mnoge katoličane največji verski dogodek 20. stoletja. Trem ubornim pastirčkom se je blizu portugalske vasice Fatima, kjer so pasli, leta 1916 najprej trikrat prikazal angel in jih pripravil na dogodke, ki so jim bili prvič priča 13. maja 1917, nato pa vsak 13. dan v mesecu sedemkrat zapored: prikazovala se jim je ”Gospa, vsa belo oblečena, ki je svetila bolj kot sonce” – Devica Marija, ki se je razodela tudi kot “Gospa rožnega venca”. Nadnaravnih pojavov pa niso videli le pastirčki, ampak tudi mnogi radovedneži, ki so se ob času prikazovanj zbrali ob njih – še posebej oktobra, ko se je zgodil t. i. sončni čudež, ki ga je videlo več deset tisoč ljudi.

Marijino sporočilo pastirčkom in svetu je bilo jasno: želela je spodbuditi molitev, še posebej rožnega venca, opravljanje žrtev in zadoščevanje za grešnike, ki žalijo Boga, ter vzpostaviti pobožnost do svojega brezmadežnega Srca. Več sporočil se je nanašalo tudi na konkretno svetovno dogajanje: v t. i. drugi fatimski skrivnosti je Marija napovedala, da se bo, če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga, v času papeževanja Pija XI. začela druga, še hujša vojna, kot je bila prva svetovna, pa tudi lakota, preganjanje Cerkve in svetega očeta. “Da to preprečim, bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in za zadostilno obhajilo na prve sobote. Če bodo spolnili moje prošnje, se bo Rusija spreobrnila in bo mir; če ne, bo širila po svetu svoje zmote ter povzročala vojne in preganjanja Cerkve. Dobri bodo mučeni, sveti oče bo moral veliko trpeti, več narodov bo uničenih. Končno bo moje brezmadežno Srce slavilo veliko zmago. Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila, in svetu bo dano nekaj časa miru,” je Marijine besede zapisala vidkinja Lucija.

Do druge svetovne vojne je bil pogoj posvetitve izpolnjen le v majhni meri, pogoj prvih sobot pa sploh ne. A kaj pogoja pravzaprav pomenita?

S pobožnostjo prvih sobot, za katero je vztrajno prosila Marija, zadoščujemo za grehe, ki žalijo njo in njenega presvetega sina, in sicer naj bi pet zaporednih prvih sobot izpolnili naslednje reči: opravili spoved (lahko že prej, da smo le na soboto brez smrtnega greha in lahko gremo k obhajilu), prejeli zadostilno sveto obhajilo, zmolili en del rožnega venca, petnajst minut premišljevali eno ali več skrivnosti rožnega venca in vse to izvrševali z namenom zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Marija je tistim, ki bi to pobožnost opravili, obljubila, da jim bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi.

Previdnost zaradi odnosov z ruskim pravoslavjem


Posvetitev pa pomeni popolno podaritev samega sebe, iz ljubezni, Materi Mariji in prek nje Bogu, pomeni izročiti se v Njeno last in tudi živeti v skladu s tem. Čeprav je bilo Marijino naročilo jasno – želela je posvetitev, ki bi se specifično nanašala na Rusijo in bi jo papež opravil v občestvu z vsemi škofi sveta –, še dolgo časa ni bilo izpolnjeno, saj papeži v svojih posvetilnih molitvah niso konkretno omenili Rusije – tega ni storil niti Janez Pavel II. leta 1984, a je sestra Lucija kasneje vseeno dejala, da so nebesa njegovo posvetitev sprejela. Sledila so velika znamenja na vzhodu – padec komunizma in Sovjetske zveze – ne pa tudi, kot npr. glede na udeležbo pri bogoslužju (ki v Rusiji ni kaj dosti večja kot v večini Evrope) vidimo danes, pravo spreobrnjenje ruskega naroda.

Glavni razlog, da so se papeži obotavljali, naj bi tičal v vatikanski diplomaciji – v tem, da se niso hoteli zameriti Rusom oz. ruski pravoslavni cerkvi, ki bi takšno posvetitev lahko razumela, kot da se prosi za njihovo spreobrnitev v katolištvo. A Frančiška je k neposrednosti, kot pravijo poznavalci, bržkone spodbudil moralni padec moskovskega patriarha Kirila, ki je, kot se je izkazalo v času invazije na Ukrajino, popolnoma vdano podlegel Putinovemu režimu in s tem v očeh mnogih izgubil vso kredibilnost. S tem so tudi ekumenska prizadevanja svetega očeta in njegovih predhodnikov izgubila smisel, papež pa je včeraj celo dejal, da resno razmišlja o obisku Kijeva, kamor ga je povabil ukrajinski predsednik.

Večino skeptikov je papež Frančišek z eksplicitno omembo Rusije pomiril – nedvomno je šlo za najbolj popolno posvetitev do zdaj. Neizpolnjen pa ostaja Marijin klic k pobožnosti prvih sobot – in spreobrnjenju človeštva na splošno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kdo bo Frančiškov naslednik in zakaj je kritika papeževih dejanj včasih celo dolžnost
  • 07. 04. 2024
Papež Frančišek prispel v bližino meje s Slovenijo
  • 28. 04. 2024
Fatima, film, devica Marija
Fatima
  • 17. 05. 2024