Naj bo predsednik Logar ali Kralj? Poznavalci o posledicah umika Svobode in komu to koristi

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je včeraj v predsedniško tekmo z enim svojih bolj znanih obrazov vstopila tudi NSi in se tako pridružila SDS-u, ki je svojega kandidata lansirala dokaj zgodaj, pa ostaja odprto, ali bo po umiku kandidatke Svobode katera od koalicijskih strank na predsedniških volitvah sploh imela svojega predstavnika. Kot se nakazuje, bi edina lahko bila najmanjša med njimi, Levica, kjer se omenjata Matej Tašner Vatovec (N1), v Delu pa so omenjali celo Miho Kordiša. 

Ali si zmagovalka parlamentarnih volitev lahko privošči, da izpusti predsedniško tekmo, smo povprašali poznavalce politike, sodelujoče v našem projektu ocenjevanja uspešnosti slovenskih politikov. Ter še, kateri od manj favoriziranih kandidatov bi umik Marte Kos lahko najbolje izkoristil. 

V anketi na koncu članka pa vas zdaj, ko je pahljača (zaenkrat še vedno neformalnih) kandidatov precej bolj jasna kot pred mesecem, še enkrat sprašujemo, koga od njih bi najverjetneje volili za predsednika Republike Slovenije. 

»Logar je s svojim pristopom, ko je odrinil globoko v levo ali vsaj v sredino, dal veliko priložnosti tradicionalnemu desnosredinskemu kandidatu, kar Janez Cigler Kralj je, zato ne pričakujem hudih delitev glasov. Kdor bo želel desnega kandidata z jasno izdelanimi tradicionalnimi stališči, bo podprl njega, kdor bo ciljal malo bolj v sredino ali levo sredino, bo imel priložnost izbrati Anžeta Logarja.«

Tako je predsednik NSi-ja, Matej Tonin, odgovoril na pomisleke, ki od najave Cigler Kralja za predsedniškega kandidata krščanskih demokratov vzbujajo polemike predvsem med volivci desno-sredinskih nazorov.

Po njegovih besedah je bil njegova prva izbira, vendar je njegovo prošnjo, da kandidira, junija zavrnil. "Včeraj sva opravila še en temeljit pogovor in sem bil iskreno vesel, da je pristal, saj je to najboljša rešitev, odličen kandidat za NSi in, prepričan sem, tudi za Slovenijo, saj je z ministrskim delom dokazal, da zna in zmore,« je dodal Tonin. Cigler Kralja vidi kot empatičnega kandidata, ki v kampanjo prinaša "človečnost, upanje, svežino".

https://twitter.com/MatejTonin/status/1567456279769088000

Pogumu, ki je po njenih besedah potreben za sprejetje takšne kandidature, je zaploskala tudi nekdanja predsednica NSi-ja in zadnja kandidatka za predsednico republike te stranke, Ljudmila Novak.

"Verjamem, da bo Janez Cigler Kralj v predsedniški tekmi znal dobro zastopati svoje vrednote in vrednote krščanske demokracije. Cigler Kralj je človek, ki zna ljudi ne samo poslušati, temveč tudi slišati," je zapisala na svoji spletni strani.

O svoji (ne)kandidaturi pa sledeče:

https://twitter.com/LjudmilaNovak/status/1567396453500198912

Med državljani, ki so bližje desnosredinskemu polu, so odzivi nekako sladko-kisli:

https://twitter.com/pipiens_rana/status/1567482435931181057

Z leve pa o Cigler Kralju kot o tipu, ki je "prespal 20. stoletje":

https://twitter.com/OtmarK/status/1567450009326555136

Bojan Požar je potezo tretje največje stranke označil kot "zanimivo odločitev":

https://twitter.com/BojanPozar/status/1567120492561108999

Tako SDS kot njen predsedniški kandidat Anže Logar kandidature Janeza Ciglerja Kralja in besed Mateja Tonina ob tem, ne komentirata.

Nekaj, kar si največja stranka ne more privoščiti ali pragmatizem brez posledic?


Še pred odločitvijo NSi-ja pa smo poznavalce politike iz našega projekta ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov povprašali, kaj za Gibanje Svoboda pomeni odločitev, da umaknejo svojo kandidatko za predsednico republike.

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Igor Vovk, Marko Pavlišič, Martin Nahtigal, Alen Salihović, Sašo Ornik, Bojan Požar, Rok Čakš



Mnenja med analitiki okoli tega so deljena. Šest sodelujočih je ocenilo, da je poteza Golobovi stranki v škodo, pet, da niti v škodo niti v korist, eden pa, da je Svobodi v korist.

"Takšna poteza je slaba za imidž stranke, ki je prepričljivo dobila zadnje parlamentarne volitve," denimo meni predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič. 

Drugače meni komentator Domovine Martin Nahtigal, ki pravi, da je vsa ta logika, da največja vladna stranka mora imeti kandidata itd., le romantična predstava o politiki, ki jo je Golob in ta vlada že razrušila do temeljev. "Zanima jih monopol pri glavnih korupcijskih virih in energetiki. Vse drugo ni pomembno. Zato pa mu je že žal, da je premier, kot je izjavil na BSF. Kajti vse, kar je dosegel do sedaj, bi lahko tudi iz ozadja," ocenjuje Nahtigal.

Po njegovem je Golob od prvega dne dokazal, da je pragmatik in da ga zanima nadzor nad situacijo z nekom, ki mu ne bo delal težav. "Zato tudi kadrira kot kadrira. In sedaj zasleduje enako logiko. Zakaj bi metal stotine tisočev evrov v kampanjo, če lahko doseže enak učinek zastonj z Natašo Pirc Musar".

Podobno kot Nahtigal tudi Alen Salihović prepoznava Golobovo pragmatičnost: "Glede na videno in tudi slišano ter slabo skomunicirano je bila zgodba zrežirana že od začetka. Strinjam se s tezo urednika portala Domovina Roka Čakša, da je gre Robert Golob zgolj v bitke, ki jih dobi. Sklepam, da sedaj verjame, da bo dobil predsednico, ki bo s širšo podporo, kot jo je imela njegova kandidatka, delala zanj, Marti Kos pa bodo kar hitro namenili tolažilno nagrado."

Tino Mamić medtem pravi, da Instant stranke nihče ne jemlje resno, zato ni nič čudnega, če je njen kandidat močno poražen. "Tudi pri LDS je bilo podobno. Je pa to konec sanj Roberta Goloba o suverenem vladanju."

"Odstop Marte Kos pomeni, da v drugem krogu skoraj gotovo ne bomo imeli dveh levih kandidatov," dodaja Mamić.

Za Marka Pavlišiča odstop od kandidature niti ni nenavaden, "Bolj je zanimivo, kaj so razmišljali, ko so se odločali za takšno kandidaturo. Očitno ne prav veliko."

Bojan Požar pa meni, da je bil po vsem tem, kaj in kako se je z Marto Kos ter okoli nje dogajalo, umik njene kandidature samo še vprašanje časa.

In kdo od manj favoriziranih kandidatov lahko z umikom Marte Kos največ pridobi, nas je nadalje zanimalo. Sedem poznavalcev politike je izpostavilo Iva Vajgla, trije Vladimirja Prebiliča, en Alojza Kovšco, ki ga po odločitvi NSi v tekmi očitno ne bo, en pa je navedel Natašo Pirc Musar, ki je kot možnosti sicer nismo dodali, saj smo povpraševali po priložnosti za manj izpostavljene kandidate.

"Samo in zgolj Ivo Vajgl, ker je Marta Kos s svojo kampanjo, podobno kot zdaj počne Vajgl, ciljala izključno na volivce trde tranzicijske levice," je prepričan Požar.

"Čeprav tekma izgleda že kar odločena, bi znala soočenja vnesti novo dinamiko, če pa se vodilne kandidatke prime še kakšna afera, pa zna biti še zanimivo," novo situacijo pozdravlja nekdanji poslanec Državljanske liste Pavlišič.

Alen Salihović na trenutno situacijo in razplet, ki se nakazuje, gleda nekoliko bolj skeptično: "Glede na standarde, ki jih je postavil aktualni predsednik, se bojim, da bomo z izvolitvijo preferirane kandidatke šli kar nekaj korakov nazaj. Upam, da se motim!"

Koga bi volili za predsednika republike?

Sodelujte v naši anonimni anketi o tem, koga bi v obstoječi izbiri najverjetneje volili za predsednika republike:

Create your own user feedback survey

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Afera, ki bi morala odnesti Roberta Goloba, a so jo prekrili z meglo »DARS«
  • 24. 10. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023