Na obisku Slovenec ali Slovak? Srečanje vendarle bilo, Golob in Von der Leynova našla skupno strast

Foto: Twitter vlade RS
POSLUŠAJ ČLANEK
Nova vlada je danes začela tudi svoj mednarodni mandat. Predsednik vlade Robert Golob se je spoznal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, minister za obrambo Marjan Šarec pa se je udeležil dvodnevnega srečanja obrambnih ministrov zveze Nato.


Obrambni ministri Nata so sicer na drugi dan zasedanja v Bruslju govorili predvsem o krepitvi odvračalne in obrambne drže zavezništva v luči ukrajinske krize ter povečanju izdatkov za obrambo in investicije. Srečanje je bilo nekakšen uvod v vrh Nata, ki bo čez 14 dni v Madridu.

Golobov obisk Bruslja pa je zaznamoval zaplet s pomenljivim sporočilom. Glavni govorec Evropske komisije namreč o srečanju slovenskega premierja s predsednico EK Von der Leynovo sploh ni nič vedel.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes dejal, da so zaveznice pripravljene še naprej znatno podpirati Ukrajino proti ruski agresiji. Ukrajina po njegovem mnenju resnično potrebuje podporo. Pri tem je pozdravil napoved ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bodo ZDA sprostile novo varnostno pomoč Ukrajini v vrednosti milijarde dolarjev. Dolgoročno naj bi Nato Ukrajincem pomagali pri prehodu od vojaške opreme sovjetske izdelave na bolj sodobno Natovo opremo.

Slovenija na repu po izdatkih za obrambo


Pri debati o povečanju izdatkov za obrambo in investicije je bilo najverjetneje precej težko tudi novemu slovenskemu obrambnemu ministru Marjanu Šarcu. Slovenija namreč kljub povečanju izdatkov v zadnjem letu še vedno ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo in je med članicami zavezništva pri repu.

Celo več, dolga leta je vlagala najmanjši ali skoraj najmanjši delež obrambnih izdatkov za nabavo opreme. Natov standard je sicer 20 odstotkov. Tudi po deležu obrambnih izdatkov v BDP je dolga leta pri dnu.



Ob tem novinar Dela poudarja tudi, da je slovenska država v vrhu tudi, ko gre za plače v vojski.



Vse to se dogaja v času, ko evropske države, druga za drugo, napovedujejo enormne dviga obrambnih izdatkov. Zadnja med njimi je Belgija, ki je napovedala skoraj podvojitev sredstev za obrambo do leta 2030.

Šarec bi obdržal izdatke kljub reviziji boxerjev


Minister za obrambo Marjan Šarec je po zasedanju potrdil, da slovenske zaveze Natu ostajajo nespremenjene in da Slovenija sredstev za obrambo ne namerava zmanjševati. Prav tako ostaja zavezana vzpostavitvi srednje bojne bataljonske skupine. "Sredstev nikakor ne mislimo zmanjševati, se bo pa treba resno pogovoriti, kako bomo ta sredstva uporabili, da bo smotrno in da bo res prispevalo k izboljšanju pripravljenosti Slovenske vojske, tudi njene kredibilnosti v okviru zavezništva," je povedal v izjavi za slovenske novinarje.

Šarec je med drugim dejal, da je Slovenija v Ukrajino poslala jurišne puške kalašnikov, čelade, neprebojne jopiče in drugo opremo ter 35 bojnih vozil pehote


V zvezi z nakupom oklepnikov boxer je dejal, da revizija poteka, kdaj bo končana, pa da ni mogoče napovedati. "Če smo mi sedaj uvedli revizijo za boxerje, to ne pomeni, da smo se namenili zniževati izdatke. Smo samo določili smer prihodnjega dogajanja in da res revidiramo smotrnost tovrstnega nakupa," je pojasnil.

Ob koncu je poudaril še, da so bile zaveznice enotne v obsodbi ruske agresije ter izrazu solidarnosti in podpore Ukrajini.


Von der Leynova: Deliva isto strast do Evrope


Premier Robert Golob je danes svoj obisk v Bruslju začel s srečanjem s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Ta je po srečanju na Twitterju zapisala, da sta govorila o skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 in načrtu za energetsko neodvisnost REPowerEU. Dodala je, da si delita isto strast, to je Evropa.

Zato sta po njenih besedah danes govorila predvsem o dveh ključnih pobudah EU. To sta sklad za okrevanje po pandemiji covida-19 in načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki ga je nedavno predstavila Evropska komisija.



Predsednica komisije je v zapisu na Twitterju dodala, da je Golobu čestitala za izvolitev na položaj slovenskega premierja.

Golob po srečanju s Von der Leynovo: Oba za zeleni preboj, strinjava se, da je Ukrajino treba podpreti in da je ruska agresija nedopustna

"Oba sva ugotavljala, da je zeleni preboj ravno zdaj prava rešitev, in ne problem, in da bomo morali na tem delu skupaj še naprej ambiciozno nadaljevati," je po poročanju Radia Slovenija Robert Golob dejal po srečanju s predsednico Evropske komisije.

Slovenski premier je med drugim izrazil podporo Slovenije, da Ukrajina dobi status kandidatke, glede situacije v Ukrajini pa je dejal, da mora biti Evropa enotna.

 "To že drži glede tega, da je treba Ukrajino podpreti in da je ruska agresija nedopustna. Na tem moramo delati. Vse ostalo so za nas nianse," je komentiral različne domače pomisleke. (Oglejte si jih v Vroči temi, kjer je Luka Svetina gostil dr. Bogomila Ferfilo in dr. Aleša Mavra.) 


Golob se je sestal tudi z evropskim komisarjem iz Slovenije, pristojnim za krizno upravljanje, Janezom Lenarčičem, jutri pa se bo srečal še s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.

Koliko je zares vreden obisk Roberta Goloba v Bruslju?


Koliko je v evropskem merilu pomemben obisk Roberta Goloba pri predsednici Evropske komisije, pa kaže tudi dogajanje na novinarski konferenci, kjer je uradni govorec EK pozabil, da obisk danes sploh je na urniku.

Novinar STA Blaž Mohorčič je na novinarski konferenci v Bruslju glavnemu govorcu Evropske komisije Ericu Mamerju postavil vprašanje, kakšno bo glavno sporočilo predsednice Evropske komisije premierju Robertu Golobu in kakšna so pričakovanja srečanja.

Mamer je slovenskega novinarja najprej vprašal, ali morda sprašuje o obisku slovaškega predsednika vlade, s katerim se je slišal po telefonu. Nato je dejal, da s srečanjem Goloba in Von der Leynove ni seznanjen. Dopustil pa je možnost, da je bilo srečanje dogovorjeno v zadnjem trenutku, zato bo preveril današnji program predsednice komisije.

A gre za že kar nekaj časa napovedan obisk.



KOMENTAR: Uredništvo
Z redefinicijo odnosa do Rusije, gverilo in partizanskim vojskovanjem se v Bruslju daleč ne pride
Slovenski politični in medijski prostor lahko popivna marsikaj, tudi popolne neumnosti, če jih izrečejo politiki s "prave strani". Na Bruseljskem parketu pa je seveda drugače. "Rad bi bil muha na zidu, ko bo Šarec na sedežu zveze Nato razlagal o odstopu od pogodbe za boxerje," je pred dnevi za Delo izrazil profesor obramboslovja dr. Vladimir Prebilič. In skoraj prepričani smo lahko, da Šarec s kolegi iz zavezništva o tem kaj prida ni bil zgovoren. Revizija posla z boxerji je pač predstava za domačo javnost, pilatovsko umivanje rok nad nečem, proti čemur so pregovorno proti, globoko v sebi pa hvaležni, da je ta dolg zavezništvu, v katerem je Slovenija zadnji nebodigatreba, ki zgolj jemlje in zelo malo daje, vendarle izpolnila. Pričakujemo lahko, da bo vlada v prihodnje nemočno ugotovila, da se mednarodnih pogodb brez drastičnih posledic ne da razdirati in nošenje zgodovinske "krivde" prepustila Janši in Toninu. Tudi partizanov in gverile v Sloveniji seveda ne bo, kot, vsaj navzven ne, Rusiji naklonjene zunanje politike. Golob se je za domače potrebe izognil opredelitvi glede vojne v Ukrajini, sklicujoč se na parlamentarni odbor za zunanjo politiko. V Bruslju seveda to ni bilo mogoče. Obiski pri evropskih in severnoatlantskih zaveznikih so za slovenske politike, predvsem tiste z leve, vedno bili nekakšen "reality check", skratka soočenje z realnostjo, ki ji doma zaradi pretežno protizahodnega sentimenta v dobršnem delu leve scene ne morejo pogledati v obraz. Z Golobom in Šarcem seveda ne bo nič drugače, o čemur se bomo v prihodnosti lahko prepričali še večkrat.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike