N1: Bazen delavcev na Balkanu se prazni, podjetja gledajo proti Turčiji in Indiji
V N1 tokrat pišejo o pomanjkanju kadra, ki je v zadnjem času postalo stalnica, problematika pa se še poglablja. Domača podjetja so sicer dolgo stavila na podjetja iz Balkana, vendar se ta kadrovski bazen hitro prazni.
Enake težave imajo tudi države v naši soseščini. Posledično evropski delodajalci pogledujejo proti bolj oddaljenim državam, med katerimi so npr. Turčija, Indija in Nepal. V preteklih šestih mesecih se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočala več kot polovica slovenskih delodajalcev, v jesenski anketi ugotavlja Zavod za zaposlovanje. Anketo so izvedli med delodajalci z deset ali več zaposlenimi.
Podatki kažejo, da smo lani v Sloveniji skupno izdali več kot 48 tisoč dovoljenj in soglasij, število pa z leti narašča. V zadnjih petih letih se je zmanjšal delež delavcev iz BiH. S skoraj 20 tisoč izdanimi dovoljenji ti sicer še vedno predstavljajo kar 41 odstotkov vseh izdanih dovoljenj za delo, a se je v tem obdobju občutno povečal delež delavcev s Kosova in Turčije. Povečalo se je tudi število dovoljenj izdanih za državljane Indije in Nepala.
Več si lahko preberete na N1.
Enake težave imajo tudi države v naši soseščini. Posledično evropski delodajalci pogledujejo proti bolj oddaljenim državam, med katerimi so npr. Turčija, Indija in Nepal. V preteklih šestih mesecih se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočala več kot polovica slovenskih delodajalcev, v jesenski anketi ugotavlja Zavod za zaposlovanje. Anketo so izvedli med delodajalci z deset ali več zaposlenimi.
Podatki kažejo, da smo lani v Sloveniji skupno izdali več kot 48 tisoč dovoljenj in soglasij, število pa z leti narašča. V zadnjih petih letih se je zmanjšal delež delavcev iz BiH. S skoraj 20 tisoč izdanimi dovoljenji ti sicer še vedno predstavljajo kar 41 odstotkov vseh izdanih dovoljenj za delo, a se je v tem obdobju občutno povečal delež delavcev s Kosova in Turčije. Povečalo se je tudi število dovoljenj izdanih za državljane Indije in Nepala.
Več si lahko preberete na N1.
Povezani članki
Zadnje objave
Mnenja glede zvezde na državni proslavi ostajajo deljena
24. 6. 2026 ob 15:08
Samostojnost ni cilj; je začetek odgovornosti
24. 6. 2026 ob 14:30
[Govor, ki ga ne bo] Ob petintridesetem dnevu slovenske državnosti
24. 6. 2026 ob 12:11
KPK utišala Asto Vrečko, Lotrič opoziciji: pometite pred lastnim pragom
24. 6. 2026 ob 11:50
Elektrika v hlevu ubila devet krav
24. 6. 2026 ob 9:13
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
7 komentarjev
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Znani Kranjčan Peter Komovec se je ob enem od intervjujev z njim vprašal, zakaj so štrajkali v tekstilnih tovarnah tujih lastnikov v 30. letih, ko pa so bili za svoje delo redno plačevani. Štrajkali so za 8-urni delovnik. Slovenski delodajalci, pa so bili polni obljub, da so pridobili delavca za delo, ko pa ga je bilo potrebno plačati, pa so ga neupravičeno nagnali brez plačila. Podobno se dogaja pri slovenskih delodjalcih tudi sedaj, z delavci z juga. Sedaj pa jih nadomeščajo Ukrajinci, spet na strošek države in ne delodajalca. Slovenec je (ne)odgovoren delodajalec za tuje ljudi, potem, ko ti rabijo skoraj pol leta, da izpolnijo vse papirnate zahteve in padejo v kolaps slovenskih privatnih najemnin za bivanje.
Realist
Velika vlačuga globalizacije pred izdihljaji.
Andrej Muren
Škoda, da takšnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile na zahodu ni bilo pred 40 leti, ko sem bil še mlad.
Peter Klepec
Potreba je bila ze takrat, ampak takrat je veljalo, da je « coln poln » in je bilo tezko dobiti delovni vizum.
Peter Klepec
Sicer pa, ce bi videli kako zivijo delavci na gradbiscih, v kontejnerjih tik ob gradbeni jami, bi vas minilo.
Peter Klepec
Trenuten model je: imeti firmo v SLO, proizvajati v Bosni in prodajati v Nemcijo.
Velja tudi za razne rokodelce in gradbenike. Vsa gradbisca v Nemciji so polna kombijev s slovenskimi, hrvaskimi, poljskimi in romunskimi tablicami.
Upocasnjevanje globalizacije v svetovnem merilu pride Sloveniji prav v tem trenutku. Vracanje proizvodnje iz Kitajske je koristno za EU periferne dezele, SLO med drugim. Od tega ima Slovenija neprimerno vec, kot od svoje vlade, ne glede na barvo.
Rokc5
Velik del bazena bo sedaj dokončno izpraznila Nemčija, ki bo strateško privabila 50.000 delavcev iz držav Zahodnega Balkana. Je nacionalka ravno zadnjič poročala: https://www.rtvslo.si/svet/evropa/nemcija-bo-dovolila-prihod-do-50-000-nekvalificiranih-delavcev-iz-balkanskih-drzav/654119 To verjetno pomeni pritisk na plače v Sloveniji. Iz tega vidika je bil umeten dvig slovenske minimalne plače s političnim dekretom nepotreben, saj bi trg naredil svoje - tudi glede na zunanje okoliščine, kot so omenjene v članku. Namreč, faktor dumpinga je vedno šibkejši.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.