N1: Bazen delavcev na Balkanu se prazni, podjetja gledajo proti Turčiji in Indiji

Znani Kranjčan Peter Komovec se je ob enem od intervjujev z njim vprašal, zakaj so štrajkali v tekstilnih tovarnah tujih lastnikov v 30. letih, ko pa so bili za svoje delo redno plačevani. Štrajkali so za 8-urni delovnik. Slovenski delodajalci, pa so bili polni obljub, da so pridobili delavca za delo, ko pa ga je bilo potrebno plačati, pa so ga neupravičeno nagnali brez plačila. Podobno se dogaja pri slovenskih delodjalcih tudi sedaj, z delavci z juga. Sedaj pa jih nadomeščajo Ukrajinci, spet na strošek države in ne delodajalca. Slovenec je (ne)odgovoren delodajalec za tuje ljudi, potem, ko ti rabijo skoraj pol leta, da izpolnijo vse papirnate zahteve in padejo v kolaps slovenskih privatnih najemnin za bivanje.

Velika vlačuga globalizacije pred izdihljaji.

Škoda, da takšnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile na zahodu ni bilo pred 40 leti, ko sem bil še mlad.

Trenuten model je: imeti firmo v SLO, proizvajati v Bosni in prodajati v Nemcijo.
Velja tudi za razne rokodelce in gradbenike. Vsa gradbisca v Nemciji so polna kombijev s slovenskimi, hrvaskimi, poljskimi in romunskimi tablicami.
Upocasnjevanje globalizacije v svetovnem merilu pride Sloveniji prav v tem trenutku. Vracanje proizvodnje iz Kitajske je koristno za EU periferne dezele, SLO med drugim. Od tega ima Slovenija neprimerno vec, kot od svoje vlade, ne glede na barvo.