Ugrabili so nam državo, domovine pa ne

Tino Mamić
16
Tino Mamić

Sredi marca je Miro Cerar odstopil z mesta predsednika vlade. V začetku junija je Cerar na volitvah, ki so povsem spremenile politično sliko krajine, močno izgubil. A kljub temu bo taisti Cerar v premierskem sedlu ostal še vse do septembra. Pozimi je odstopil, kljub temu pa bo ostal na oblasti še vse do jeseni.

Za luno

Neverjetno. Kot bi šlo za potovanje na luno. V našem primeru pa ne gre za potovanje na luno. Na luno se pravzaprav potuje samo štiri dni. Pa še en pravzaprav. Pravzaprav je vprašanje, ali sploh lahko potuje na luno tisti, ki je v resnici za luno.

Človek z zdravo kmečko pametjo tega seveda ne more razumeti. Povsem nelogično mu je tudi, da nobena oblast doslej še ni storila nič, da bi te nerazumno dolge mesece skrajšali. Namesto, da bi v dveh mesecih po odstopu premierja dobili novo vlado, bomo nanjo čakali več kot pol leta. Si predstavljate, da bi premier umrl? Da bi bili pol leta povsem brez vlade?

Zdrava pamet pravi …

Če bomo že tri mesece čakali, da premierja, ki je pred tremi meseci odstopil, nadomesti novi premier, lahko v tem času naredimo kaj pametnega. Da se kaj podobnega ne bi spet ponovilo.

Novoizvoljeni poslanci bi lahko v pričakovanju nove vlade, ko posebnega dela ne bodo imeli, uskladili med seboj volilno reformo. In poenostavili izvolitev nove vlade. Ker ne gre za ideološke teme, bi lahko hitro prišli do dveh tretjin podpore in tako vsaj svojim naslednikom olajšali delo, nam, državljanom, pa prišparali nekaj milijonov davkoplačevalskega denarja. Če v Grčiji lahko vlado postavijo v dveh tednih po volitvah, bi jo tudi v Sloveniji lahko postavili v mesecu dni, mar ne?

Mimogrede bi lahko uvedli še preferenčni glas, omejili neomejenost županskih mandatov, ukinili nepotrebni državni svet in za referendume določili, da se v letu volitev ne smejo izvajati samostojno.

Besede, besede, besede …

A žal je v naši deželi že od odstopa predsednika vlade dalje čas samega govoričenja. Lepih in praznih besed brez vsake vsebine.

V predvolilni kampanji so politiki morali odgovarjati predvsem na vprašanja, na podlagi katerih so ljudje lahko ugotovili, ali gre za levičarje ali za desničarje. Oziroma za levičarje, kot jih pojmujejo slovenski mediji. Ne gre levičarje v evropskem pomenu besede: za socialdemokrate in socialiste.

Starci so nam celotno državo – ugrabili. Niso pa nam mogli ugrabiti domovine. Slovenija ostaja naša. Strici bodo pomrli, Slovenci bomo ostali.

Levičarji po slovensko so zagovorniki partizanske strani v času bratomorne vojne, najbogatejši državljani, priviligiranci, družbena elita in uslužbenci v javnem sektorju. Vse našteto pa nima prav nobene zveze z idejami socialne pravičnosti, solidarnosti in delavskih pravic. Gre samo za pokvarjeno ideologijo. To ni levica, ampak je takoimenovana levica.

Pred volitvami in po volitvah je glavna točka vse medijske pozornosti samo ena: sodelovanje z Janezom Janšo. Kaj si posamezna stranka želi spremeniti v državi, je povsem nepomembno. Kakšen je program SDS, je povsem nepomembno.

Bizarno je, da so se s peticijo oglasili celo levičarski akademiki in intelektualci: opozorili so, da levičarske stranke ne smejo iti v koalicijo z Janezom Janšo. Ne znam si pojasniti, kako je ta peticija nastala. Samo dve možnosti sta. Bodisi gre za topoumnost bodisi gre za širjenje sovraštva. Po mojem gre za slednje. Intelektualno pa to nikakor ni.

Namesto spopada idej spopad ideologij

Levica, ki se je pred volitvami pogovarjala samo o ideologiji, je prišla do točke začetka razkroja. To so ji sporočili tudi volilci. Strici iz ozadja so izgubili precej svoje moči, zato voditelji levice v parlamentu delajo vsak po svoje. Seveda je še daleč čas do popolnega razkroja globoke države, a proces se je začel. Nepovratno.

Ljudem je govorjenja o partizanih, splavu in cerkvenih gozdovih dovolj. Zato jih polovica sploh ne pride več na volišče. Mnogi pa pridejo, a si v mesecu pred glasovanjem trdno zatisnejo oči in ušesa, ker jih govoričenje politikov, med katerimi v medijih povsem prevladujejo levičarji, ne zanima. Če bi v predvolilni kampanji šlo za spopad idej, bi bilo drugače. A predvolilna kampanja je bila le spopad ideologij.

Vzeli so nam državo, domovine pač ne

28 let je minilo, odkar smo dobili prvo demokratično vlado. 27 let mineva od osamosvojitve in zmage v vojni. Takrat nihče ni pričakoval, da bodo sile, ki so osamosvojitvi nasprotovale, še kdaj zmagale na volitvah. A smo se grdo ušteli. Starci so ne le zmagali, ampak nam celotno državo – ugrabili.

Niso pa nam mogli ugrabiti domovine. Slovenija ostaja naša. To, o čemer smo sanjali stoletja. In o čemer mnogi še danes le sanjajo. Če omenimo samo 10 milijonov Kataloncev in 45 milijonov Kurdov.

Strici bodo pomrli, Slovenci bomo ostali. Kot je zapisal vipavski pesnik, veliki Slovenec:

Kaj zato, če burja tuli

in če močne hraste trese!

Nas, Vipavcev, iz doline

burja ne odnese!

Tu ostanemo, kjer zrasli

smo v viharju in vročini,

dokler Bog nas ne pokliče

k večni domovini!

Stvar je RESNA. Za DOMOVINO gre!

Vztrajamo. Zbrana sredstva nam ne omogočajo, da bi Domovino še brali čez leto dni.  Cilj donacijske akcije smo znižali z 31.000 na 25.000 EUR. To je tisti minimum, ki ga želimo zbrati do konca junija, da lahko rečemo – gremo naprej. Kljub zategovanju pasu in času, ki ga bomo še morali nameniti zbiranju financ za delovanje.

Izredno branost je dosegla Domovina v letošnji predvolilni kampanji. To je dokaz, da je naš glas v slovenskem prostoru še kako potreben.

Hvala vsem, ki ste že donirali. Če še oklevate, pa pomislite: “Kako bi bilo, če med spletnimi stranmi, ki jih berem, ne bi bilo Domovine?” Če čutite klic, da bi podprli Domovino, z zneskom, ki ga zmorete, ne oklevajte. Donirajte zdaj in s svojim darom tako spodbudite tudi druge!
Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 16

  1. Se strinjam razen: “Ljudem je govorjenja o partizanih, splavu in cerkvenih gozdovih dovolj. ” Mamić je zgodovinar in ve, da je potrebno vprašanja zgodovine razrešiti, da bi lahko imeli neobremenjeno prihodnost. Ve tudi, da zgodovino vedno pišejo zmagovalci. To dejstvo nam, ob dogajanjih v zdajšnji Sloveniji, tudi pove, kdo so zmagovalci.

  2. Dober komentar ampak nekaj je treba povedati. Tale situacija se ne bo rešila čez noč. Če bi imeli voljo, bi se že. Posledice levega enoumja so globlje, kot smo mislili. Poleg tega prihajajo časi egoizma, ko ljudje namesto na družbo, gledajo samo nase. Vidijo, da je država ugrabljena a namesto, da bi skušali to rešiti, se nihče noče žrtvovati in vsak skuša najbolje priti skozi.
    O temah, ki jih omenja Lojze, pa nismo sposobni normalne razprave. Levičarji imajo še vedno oblast in favorizirajo svoje mnenje medtem ko drugi strani celo odrekajo možnost diskusije. Sebe imenujejo intelektualci a sploh ne vedo kaj to je. Intelektualec pomeni, da ideološko nisi zaslepljen in diskutiraš z drugimi odprto in na osnovi potrjenih znanstvenih dognanjih. Pa naj gre za zgodovino, splav ali kaj drugega. Kdaj bomo sposobni kot družba to jasno povedati in jih soočiti s tem, pa je vprašanje časa.
    Moje mnenje je, da bo potrebno najti nekaj, kar bi ljudi spet zmotiviralo k resnejšim družbenim spremembam. Kaj bi to bilo, pa ne vem. Tukaj bi pričakoval pomoč desnih ali sredinskih filozofov, ki bi morali svoje napore vložiti v iskanje te rešitve.

    • Strici so internacionalisti! A ti ne poznaš markistične teorije? Seveda ne, saj mora na vsakem forumu biti nastavljen provokator, ki opravlja delo “koristne budale”. Pa veš, kdo je svoje sopotnike imenoval “koristne budale”?

  3. Na dnu najnovejšega medijsko razpihnjenega spopada za (pre)moč in popolno oblast med samooklicano levico in medijsko demonizirano desnico je, kot vedno, boj za ohranitev družbenega “statusa quo”, v katerem hoče z vsemi sredstvi zadržati in utrditi privilegije vladajoče strani na družbeni sceni v rokah neformalna in neustavna protijanševa koalicija ter v katerem ima vse neformalne, neustavne, nelegitimne vzvode oblasti v rokah zajedalsko mafijsko organizirano udbo-partijsko kriminalno-politično podzemlje “globoke države”.

    Gre za temeljni in odločilni strateški družbeni spopad med zgodovinsko gledano politično, ideološko in razvojno poraženimi ter preverjeno nazadnjaškimi družbenimi silami, ki skušajo za vsako ceno zadržati in na silo še naprej vzdrževati kontinuiteto s totalitarno SFRJ in nedemokratičnim ideološkim terorjem ene in edine dovoljene politične stranke ( KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS), ter vse bolj politično, ideološko in medijsko sovražno demoniziranimi družbenimi silami avtonomne in avtohtone “slovenske pomladi”, osvoboditve izpod terorja ene totalitarne stranke in osamosvojitve od vklenjenosti v neformalne verige diktatur pro-sovjetskega komunističnega bloka ter kaotičnega mednarodnega političnega konglomerata “združbe neuvrščenih”.

    Nazadnjaške, totalitaristične in v temelju nedemokratične družbene sile kontinuitete s komunističnim terorjem in enoumjem se z vsemi sredstvi politične agitacije in propagande po “relativno” izgubljenih demokratičnih, legalnih in legitimnih volitvah v RS upirajo bistveno naprednejšim in razvojno neprimerljivo bolj odprtim, svobodnejšim in bolj demokratičnim političnim silam, ki se v besedah in dejanjih zavzemajo za vrednote, načela in pozitivno politično prakso resnične razvite demokracije, tvornega, strpnega in kooperativnega političnega pluralizma, vladavine veljavne ustave in prava, a tudi trdne in dosledne zavezanosti vrednotam in zavezam skupnosti EU in obrambnega zavezništva Nato.

    Paradoks najnovejših političnih in medijskih spopadov za oblast, v katerih ne manjka sovražnega govora, lažnih podtikanj ter rutinskih zamenjav med povodi, vzroki in posledicami, je, da največ inkriminiranih in zavrženih sredstev sovražnega govora, lažnih obtožb in vsakršnih potvarjanj preverljive resničnosti uporabljajo prav politični prvaki, občasno zgovorni predstavniki “globoke države”, “spin doktorji” in “medijski likvidatorji” nazadnjaške levice, ki pred vso medijsko javnostjo brezsramno in v nasprotju z minimalnimi normami politične etike in kulture uporablja za politično in medijsko demoniziranje in sataniziranje edinega resnega političnega nasprotnika v državi, relativnega zmagovalca legalnih in legitimnih volitev (SDS), dobesedno vsa sredstva iz arzenalov najbolj zavrženega sovražnega, umazanega, neetičnega in nekulturnega političnega in človeškega izključevanja ter izničevanja.

  4. Piščev optimizem o počasnem propadanju globoke države je žal neutemeljen. Tudi mainstream mediji priznavajo, da je bilo iz Slovenije od osamosvojitve pa do danes odnesenih od 50 do 80 milijard v davčne oaze. Ta denar so lahko razkradli samo “posvečeni” ljudje in za dovoljenje so morali Organizaciji globoke države odstopiti najmanj tretjino tega denarja. To se dogaja še naprej, spomnite se petih milijard iz davčne luknje, milijarde opranega iranskega denarja, pol milijarde preplačanega teša itd. “Izbranci” so si lahko vzeli samo polovico denarja, polovica pa prav gotovo pripada Organizaciji za provizijo in “tekoče stroške” globoke države, ki je take rabote dovolila in omogočila. Gre torej za desetine milijard, s katerimi lahko kupiš vse, ne le volitve ali desettisoče ljudi, ki omogočajo nadaljevanje kontinuitete.

  5. To je vse res. In tudi to, da ti ljudje, ki so onečedili vse, kar se je onečedit dalo in bili še nekaj dni pred volitvami skregani med seboj, zdaj nastopajo, kot da so prišli v novem paketu iz tovarne, nedolžni, vsi lepi in pametni. SD je na oblasti že iz časov Avstro-Ogerske, se hvalijo, a šele od septembra naprej bodo nekaj dobrega za nas naredili. To je pa že zločinsko.

    Sami smo si krivi, ker smo neumen in zloben narod, desnica pa polna egoistov, ki so onemogočili predvolilno trdno desno strukturo, ki bi očarala množice volivcev, ki so sicer ostali doma. Fej nas bodi.

  6. DANAŠNJA levica JE ČISTO NEKAJ DRUGEGA, kot je bila leta 1944. Takrat so bili vsi “reveži” in so potem izvedli REVOLUCIJO IN S TEM obogateli.

    V samostojni Sloveniji (desno vlado po letu in pol sesuli) – se novejši REVOLUCIJI, lahko reče LASTNINJENJE- V krog lastninenja so lahko prišli samo levičarji, ker je državna NLB le njim dala kredit, ki jih v veliki večini sploh niso vrnili. Tako je nastala BANČNA LUKNJA, ki smo jo morali sanirati. Imetje pa je ostalo v rokah “izbrancev”. Veliko denarja imajo tudi v tujini – vendar predvsem LEVI. Teh pa tudi PROTIKORUPCIJSA ne raziskuje, ker so pač “ideološki prijatelji”. Lep primer je Rigelnik, ki je bil lastnik Faktor banke in mnogih podjetij. Sodišča pa ni in ne bo videl – za razliko od Bavčarja. V čem se razlikujeta, pa vedo samo “posvečeni”.

    Ti prijatelji imajo denar in z njim lahko tudi PRIDOBIJO volitve in še RTV je v njihovih rokah. Taki niso upravičeni imena LEVIČARJU – ampak “turbo-kapitalisti”. Vsi ti se BORIJO z vso silo. da ne bi bila formirana vlada, ki ni iz NJIHOVEGA “levega” bloka. To je interes BOGATIH levičarjev, ki jim lastni žepi pomenijo več kot DRŽAVA in DRŽAVLJANI. Tu pa tam dajo kaj “drobtin” revežem, da zvesto lajajo in branijo “POSVEČENE v levici”.

  7. Strici bodo pomrli in zamenjali jih bodo mnogo hujši, mlajši, radikalnejši. Tudi če jih ne bi, ljudje v naši državi niso ravno med najbolj inteligentnimi narodi na stari celini, primitivizem je na vsakem koraku, prav tako nasedanje lažnim obljubam. Levica ima večino prebivalstva tam, kjer jih potrebuje, le še korak ali dva od revolucije.

    Ko bodo enkrat ustvarili dovolj hudo krizo in nato krivdo preko večinskih medijev zvalili na mandat 2004-2008 kot ponavadi, se drhal ne bo ustavila niti pri truplih. Morda zveni malo čudno, vendar kdorkoli živi s Slovenci, ve o čem govorim, gre za ljudi, ki so eno dobro laž oddaljeni od hudega nasilja, če ne celo pogroma.

  8. Kaj zato, če burja tuli
    in če močne hraste trese!
    Nas, Vipavcev, iz doline
    burja ne odnese!
    Tu ostanemo, kjer zrasli
    smo v viharju in vročini,
    dokler Bog nas ne pokliče
    k večni domovini!

    Je pesnik upošteval, da Vipavci in njihovi prijatelji ne bodo imeli dovolj otrok? To je namreč bistveni problem. Če bi meli dovolj otrok, tudi islamisti ne bi rinili v EU.

  9. “…da so se s peticijo oglasili celo levičarski akademiki in intelektualci…”

    Na žalost to niso nikakršni intelektualci. Intelektualec tako bruralno ne izključuje. Intelektualec ima širino duha, srca in misli.
    Ti ljudje, podpisani pod peticijo, imajo samo visokošolske diplome, intelektualci pa zagotovo niso!!! Joj, še manj pa akademiki! Morda so “akademiki”?

  10. hoj
    Pravljica. Če pogledaš javni dolg vidiš, da Slovenija ni več lastnica niti zadnjega kamna savskega proda.
    boditevcvetju

Komentiraj