Möderndorfer vložil zakon o partnerski zvezi, ker se boji vpliva iz Vatikana

Uredništvo

20. 4. 2016 ob 21:26
1 komentar

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Poslanci so danes obravnavali predlog Zakona o partnerski zvezi predlagatelja Janija Möderndorferja, ki izenačuje ekonomske in socialne pravice istospolnih in heterospolnih parov brez poseganja v institut zakonske zveze.

Po predlogu zakona prav tako niso predvidene skupne posvojitve otrok s strani istospolnih parov, ne posega pa tudi v veljavno zakonodajo v zvezi z oplojevanjem z biomedicinsko pomočjo.

Zanimiva pa je utemeljitev razlogov za sprejem zakona, v kateri nepovezani poslanec navaja, da se zakonske iniciative ne sme prepustiti Koaliciji za otroke gre, ki "zastopa interese države Vatikan".

Ob predstavitvi zakonskega predloga v državnem zboru je Jani Möderndorfer izpostavil, da zakon ni povsem tak, kot bi si ga želel, a po njegovem družba po rezultatih referenduma še ni zrela za sprejem takega zakona in da bo "treba te stvari urejati postopoma."

Predlogu ne nasprotuje tudi vlada. Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je poudarila, da: "gre za poseben zakon, ki ohranja tudi na simbolni ravni različno poimenovanje med zakonsko zvezo in partnersko zvezo, predlagani zakon ne posega v veljavno ureditev družinskih razmerij in ne omogoča obojestranskih posvojitev partnerjema istega spola in zakon tudi ne omogoča oploditve z biomedicinsko pomočjo."

Sprejetje zakona podpirajo poslanske skupine SMC, nepovezani poslanci, Desus, Socialni demokrati in kljub nekaterim naštetim zadržkom tudi Združena levica, nasprotujejo pa mu v SDS in NSi.

Möderndorferjefa utemeljitev nujnosti sprejetja zakona (odebeljeno in podčrtano v originalnem gradivu, vloženem v zakonodajni postopek):

"Predvsem pa se ne sme dopustiti Koaliciji za otroke gre, ki je bila pobudnica referenduma, da bi prevzela zakonsko iniciativo, ki jo je napovedala in sicer, da bo pripravila predlog zakona, s katerimi bi uredili socialne zadeve za istospolno usmerjene partnerje.

Pa ne zgolj zaradi dejstva, da je koalicija svoje nasprotovanje noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in referendumsko kampanjo gradila na predsodkih, neresnicah, lažeh, strahu, da je zastopala interese Svetega sedeža oziroma države Vatikan, ki se ne sme vmešavati v notranje zadeve Republike Slovenije in slovenske rimskokatoliške cerkve, čeprav je republika Slovenija po ustavi sekularna država, ipd.

Napoved enega od liderjev koalicije, g. Aleša Primca, ki je javnosti po referendumu sporočil, da se je odločil, da bo dejavnosti, ki jo je doslej opravljal v civilni družbi, nadaljeval v politiki, in ni izključil niti možnosti ustanovitve politične stranke, kaže na to, da je bil referendum izrabljen za mobilizacijo volilnega telesa. In da je šlo vsaj enemu od predlagateljev referenduma za krepitev politične moči. In s tem kasneje za naskok na politično oblast.

Kot kažejo njegova dosedanja ravnanja, pa bo svojo politično agendo gradil na diskriminaciji, homofobiji, nasprotovanju pravicam manjšin, rekatolizaciji oz. odpravi sekularnosti itd."

NSi: jeza pri pisanju zakona ne opravičuje sovražnega govora

Krščanske demokrate je ob predlogu zakona zmotil "sovražni in izključevalen govor," naperjen proti kristjanom iz uvodne obrazložitve predloga zakona.

Po besedah Ive Dimic sicer razumejo, da je predlog vložen: "iz jeze neposredno dan po referendumu, ki je dal jasen signal vladajočim kje je mesto za družino v naši družbi," kar pa po njihovem mnenju ne opravičuje takšnega odnosa do drugače mislečih.

NSi je prav tako predlagala amandma, ki zagovarja ugovor vesti pri sklepanju istospolne partnerske skupnosti, ki bi ga lahko iz "osebnih, verskih, filozofskih ali drugih utemeljenih razlogov" uveljavljali načelnik upravne enote oz. njegov pooblaščenec in matičar.

SDS: gre za neupoštevanje referendumske volje

Poslanka največje opozicijske stranke Jelka Godec je povedala, da se SDS ne strinja s takšnim neupoštevanjem ljudske volje, ki je bila izražena na decembrskem referendumu:

"V 25. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi je jasno zapisano: "Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu Državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev." Še enkrat poudarjam, danes simbolično štiri mesece po odločitvi, jasni odločitvi ljudstva teptate tisto, kar je bilo doseženo na referendumu in jasno izraženo."

Po mnenju SDS predlagatelj zavaja tudi glede posvojitev otrok, saj zakon ne dovoljuje zgolj skupne posvojitev otroka istospolne skupnosti, še vedno pa je po slovenskem pravnem redu dovoljena posvojitev, kadar je eden od partnerjev biološki starš otroka.

V imenu varstva pred diskriminacijo preganjanje drugače mislečih?

Poslanci so obravnavali tudi predlog Zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki uvaja institut zagovornika oz. zagovornice načela enakosti.

Sporna je predvsem ohlapna opredelitev diskriminacije in z njo povezanih dejanj, kar po prepričanju opozicijskih NSi in SDS omogoča ideološke napade na drugače misleče.

V SDS se tudi bojijo, da bo položaj zagovornika, ki je po njihovi oceni popolnoma političen, zlorabljen za poskus utišanja opozicije in civilne družbe.

Iz predloga Zakona o varstvu pred diskriminacijo:

8. člen: (navodila za diskriminacijo)
Navodila za diskriminacijo so vsakršna navodila, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija v smislu tega zakona.

9. člen: (pozivanje k diskriminaciji)
Pozivanje k diskriminaciji pomeni govorno, pisno oziroma nebesedno spodbujanje drugih oseb k dejanjem, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija v smislu tega zakona.

KOMENTAR: Uredništvo

Obrazložitev predloga zakona copy/paste s spletnih forumov?

Möderndorferjev predlog ureditve pravic istospolnih brez poseganja v institut zakonske zveze in ureditev posvajanja otrok bi se še dalo razumeti kot dobronameren kompromis, a le do trenutka seznanitve z razlogi za tak zakon, ki jih poslanec z odebeljeno in podčrtano pisavo navaja v uradnem gradivu. Gre namreč za skupek fraz, prežetih s predsodki in nestrpnostjo, ki delujejo, kot da bi jih v gradivo kdo pomotoma vstavil iz kakšnega spletnega foruma ali iz anonimnih komentatorskih pamfletov. Vsekakor to ni nivo, ki priteče poslancu demokratične države z resnimi in iskrenimi nameni pri predlaganju zakonodaje. Sum prav tako vzbuja večkrat ponovljeno stališče podpornikov zakona, da ta pravic istospolnih ne ureja adekvatno, a bodo zanj vseeno glasovali, pri tem pa se v razpravi že omenja ustavno sodišče kot končna instanca odločitve o odpravi diskriminacije istospolnih parov. V kratkem bo namreč koalicijska večina imela možnost nadomestiti 6 ustavnih sodnikov in prav nič čudno ne bi bilo, če bi kmalu za tem lasten zakon poslali v ustavno presojo zaradi domnevne diskriminacije istospolnih parov v primeru posvojitev in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Člani Združene levice so tak scenarij med vrsticami že napovedali. Še močnejše orožje v rokah tistih, ki imajo medijsko moč postavljati pravila družbeno sprejemljivega vedenja, pa bi lahko postal Zakon o varstvu pred diskriminacijo, katerega ohlapnost je več kot priročna za sodne pregone drugače mislečih. Če se zgolj spomnimo, kaj vse so nekateri definirali kot sovražni govor ter z razočaranjem ugotavljali, da ga kazensko ne morejo učinkovito preganjati, skrb nad zlorabo Zakona o varstvu pred diskriminacijo ni iz trte zvita.