Mladi se obračajo v konservativizem. Danes je to uporništvo!

Britanski raziskovalci so v raziskavi opazili trend naraščanja podpore konservativni stranki med najmlajšimi volivci. Dejstvo je, da mladi večinsko podpirajo levo-liberalne stranke, a ta trend se očitno spreminja.

To je le ena izmed mnogih raziskav, ki dokazujejo tudi večji politični anganžma generacije Z v primerjavi z milenijsko generacijo in večjo polarizacijo med najmlajšimi volivci. 

Značilnost mladih je, da se upirajo pravilom in redu, ki ga postavljajo starši, družba in država. Zato ni presenečenje, da v tem hrepenenju po večji svobodi podpirajo liberalnejše politike, podpiranje takih strank pa s starostjo opuščajo. Že od leta 2005 (graf 1) v Združenem kraljestvu opažajo, da mladi čedalje bolj podpirajo levo-liberalne stranke (Laburisti, Zeleni, Liberalni demokrati), starejši volivci pa so bolj naklonjeni konservativnejšim političnim pristopom (Konservativci). Morda pa se bo navsezadnje ta trend obrnil?

Generacija Z spreminja trende

Anketirani Britanci so morali svoje politično prepričanje uvrstiti na sedemstopenjski lestvici med "zelo levo" in "zelo desno" politično pripadnostjo. Večina anketirancev (med 30 in 40 %) je svojo politično pripadnost ocenilo kot sredinsko, pri tem ni opaziti, da bi določena starost izstopala.

Podrobnejši pogled v rezultate (graf 2) najmlajših anketirancev (do 20 let) nam pokaže, da se v primerjavi s svojimi starejšimi vrstniki najmlajši volivci bolj odločajo za konservativne stranke. Pri 18-letnikih je podpora desnim politikam skoraj 40 %, med tistimi, ki so stari 25 in 26 let je podpora desnim političnim strankam le 29 oz. 27 %.

Zanimivo je opažanje primerjave med britanskimi volitvami 2015 in 2019 (graf 3). Tipični 23-letnik je v letu 2019 v 80 % volil levo politično opcijo, v letu 2015 pa je isti volivec (takrat 19-letnik) volil leve stranke (Laburisti, Zeleni, Liberalni demokrati, regionalne stranke) v 68 %. V letu 2019 so najmlajši volivci (18 let) manj naklonjeni levim strankam (67 %), kot njihovi starejši vrstniki.

Spremenjene politične razmere, politična korektnost in univerzitetno izobraževanje

Zagotovo je na britanski politični prostor močno vplival izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ta je mlade iz strahu pred negotovo prihodnostjo obrnil v še občutnejše nasprotovanje vladajoči konservativni politiki in podpori levo-liberalnim opcijam. Takrat 18-letni mladi pa so v tem času že pričeli z izobraževanjem na univerzah, akademski kolektivi univerz zahodnih držav pa so nedvoumno bolj progresivno usmerjeni od povprečnih državljanov, kar se zagotovo projicira tudi preko njihovih študentov.

Statistični podatki govorijo o tem, da so pripadniki generacije Z čedalje bolj usmerjeni v uporništvo proti mainstram progresivnim političnim ideologijam. Razlog za to ne more biti le v tem, da še niso začeli z univerzitetnim izobraževanjem, ampak gre za širši družbeni trend. Sploh moški predstavniki generacije močno nasprotujejo politični korektnosti v družbi, sploh na družabnih omrežjih, kjer ta generacija pridobi večino informacij (59 %). Družabna omrežja so tudi platforme, kjer v zadnjih letih močno narašča vplivnost konservativnih komentatorjev in analitikov.

Najbolj polarizirana generacija in prebujanje participacije

Neka druga ameriška raziskava potrjuje, da so mladi volivci najbolj polarizirana generacija. Imajo veliko bolj izrazita stališča kot milenijska generacija mladih nad 24 let, ki so politično bolj apatični, v stališčih pa manj radikalni. Kopja se ne lomijo več na ekonomskih politikah, ampak se lotevajo globljih vrednostno-kulturnih vprašanj splava, migracij, LGBT pravic, rasizma, enakosti spolov, podnebne pravičnosti, svobode govora ipd.

Zanimiv je tudi pojav (graf 5) največjega razkoraka med mladimi moškimi in ženskami. Ženske preferenčno volijo leve-liberalne stranke, moški pa konservativne. 30 % mladih moških (od 18 do 24 let) voli konservativne stranke, takih žensk je le 15 %. Če je razkorak med moškimi in ženskami pri mladih 15 odstotnih točk, pa znaša v naslednji starostni skupini (25 do 49 let) le 4 odstotne točke.

Z naraščanjem polariziranosti mladih volivcev pa narašča tudi sama politična participacija. Če smo desetletja opazovali postopno zmanjševanje udeležbe mladih na volitvah, pa so evropske volitve 2019 pokazale, da se ta trend spreminja. Udeležba mladih do 25 let je bila kar za 14 odstotnih točk večja od udeležbe na volitvah leta 2014.

Kaj pa mladi v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji podatki javnomnenjskih raziskav in analiz volitev potrjujejo večjo polarizacijo pri najmlajših volivcih. Pri volitvah leta 2018 so največji delež mladih volivcev med parlamentarnimi strankami imele Levica, NSi in SNS, najmanjši delež pa imata DeSUS in SAB.

Značilnost strank, ki jih mladi podpirajo v največji meri je ta, da imajo zelo jasna stališča pri vrednostno-kulturnih tematikah, kot so odnos do migracij, podnebne pravičnosti, alternativnih oblik partnerskih skupnosti ipd. V Sloveniji je participacija mladih na volitvah nizka, a prav najmlajši volivci dvigajo samo volilno udeležbo starostne skupine do 25 let.



https://twitter.com/MladaSlovenija/status/1281282518289965056?s=20