Mladi do 28. leta koristijo hotel mama, gospodarji redovalnice pa od polnoletnosti naprej

13
Uredništvo

12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih. V sklopu tega dneva so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili podatke o mladih. Kdaj zapustijo dom, koliko zaslužijo in kako zadovoljni so s svojim življenjem? 

V lanskem letu je bilo v Sloveniji po podatkih SURS 312.000 mladih med 15 in 29 letom starosti. To predstavlja 15 % celotne populacije. 7 % jih je bilo poročenih 4,9 % pa jih je živelo v zunajzakonski skupnosti. 

Mladi se v Sloveniji od staršev odselijo pri 28,2 letih, kar je dve leti pozneje, kot povprečje EU. Pri starših najdlje živijo Maltežani (31,8 let), Hrvati (31,2) in Slovaki (31), prvi pa dom zapustijo Švedi (20,7), Danci (21) in Finci (21,9).

79,3 % mladih Slovencev živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Evropsko povprečje je 65,7 %. Na vrhu lestvice so se ponovno znašli Hrvati, Slovaki in Maltežani z več kot 80 % mladimi, ki še živijo pri starših, na repu pa Skandinavci, kjer s starši živi manj kot 40% mladih.

Polovica mladih je delovno aktivnih

Delovna aktivnost med mladimi je pri moških večja (55,1 %) kot pri ženskah (46,1 %). Prav tako moški povprečno zaslužijo nekoliko več kot ženske. Povprečna mesečna plača mladih v Sloveniji je bila 1.100 € bruto, kar je 600 € manj od slovenskega povprečja.

48,6 % delovno aktivnih mladih je zaposlenih za nedoločen čas, 27,1 % jih je zaposlenih za določen čas, ostali (24,3 %) pa opravljajo druge oblike dela: med njimi je največ takih, ki so delo opravljali preko študentskih servisov. 8.000 mladih je samozaposlenih, od tega je 20% takih, ki opravljajo delo večinoma samo za eno stranko.

Tveganje za revščino med slovensko mladino pa je 12,3 %, kar je pod evropskim povprečjem (21,6 %).

S selitvijo od doma je povezano tudi tveganje za revščino. Na Danskem je tveganje za revščino med mladimi 29,3 %, na Švedskem pa 25,1 %. Najvišje tveganje za revščino je v Romuniji 31,1 %, najnižje pa na Češkem 10 %.

Mladi so zadovoljni, drugi najpogostejši vzrok smrti je samomor

Zadovoljstvo s svojim življenjem so mladi ocenili z oceno 7,9 od 10. Pri tem so ženske bolj zadovoljne od moških, zadovoljstvo pa se je v zadnjih letih povečalo za 0,3 ocene. Prav tako si lahko mladi privoščijo različne dobrine: 96 % mladih se enkrat mesečno druži ob pijači, kosilu, večerji; 69 % mladih pa se redno udeležuje aktivnosti, ki so plačljive (koncerti, rekreacija, druge prireditve).

V letu 2016 je umrlo 145 mladih, od tega 111 moških in 34 žensk. Največ jih je umrlo v nezgodah, drugi najpogostejši razlog pa je samomor.

Vpogled v redovalnico po 18. letu staršem onemogočen, dostop do hladilnika pa otroku prost do 28. leta

Medtem, ko se povprečen Slovence od doma odseli šele po 28. letu starosti, pa po novem pravilniku, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, njegovi starši po dopolnjenem 18. letu, ne bodo več imeli vpogleda v šolsko dokumentacijo. Prav tako si bodo lahko polnoletni dijaki opravičila pisali sami.

Takšna ureditev preprečuje šolam izvajanje vzgojnih ukrepov brez dovoljenja polnoletnega dijaka. Po novi ureditvi lahko polnoletni dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost od vseh šolskih obveznosti.

Starši polnoletnega dijaka tudi ne sodelujejo v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne vroča različnih pisanj, razen če dijak tako želi. Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 13

  1. Predlagam referendum; vprašanje tako za iztočnico: “Ali naj se staršem omogoči popolen pogled v otrokovo obnašanje v šoli?”

    • Določi naj se nova definicija polnoletnosti. Polnoletnost naj se osebi podeli, ko zaključi šolanje. Nekje med 15 in 26 letom. Takrat naj oseba dobi volivno pravico, prav tako se takrat prenehajo pravice in dolžnosti staršev.

      • Na žalost se nekateri celo življenje obnašajo kot nepolnoletni…
        Kje boš torej potegnil črto?

  2. “Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola.”

    Je tista beseda “redno” pravilna? Ali velja samo šola?

  3. Krivec za nastalo situacijo je Ministrstvo za šolstvo, ki se je evropski Uredbi GDRP prilagodilo z novimi pravilniki, namesto z dopolnitvijo obstoječe zakonodaje z zakonsko izjemo do načelnega varovanja osebnih podatkov, da imajo starši pravico do vpogleda v ocene šolajočega se otroka in v vzgojne ukrepe, ki jih izreka šola, pa tudi, da jih učitelj lahko pozove na izjasnitev/pojasnilo o razlogih, zakaj otrok ni bilo k pouku.

    Tako pa gledamo linijo najmanjšega birokratskega odpora in kazanje na krivica “Evropo”.

    Podobno farso smo gledali tudi ob sprejemu Družinskega zakonika, ko je vsaj nekaj ljudi in NGO-jev opozarjalo in pisalo pripombe, da bi morali staršem, ki preživljajo polnoletne otroke, dati pravico do vpogleda v ocene, pristope k izpitu, prisotnosti pri predavanjih/vaja, do podatkov o zaslužkih (doseženih tudi preko študentskega servisa) in delovnih urah, ki jih od-delajo, kajti marsikateri “študent” je ekonomsko osamosvojen, zaradi neprimerne ureditve varstva osebnih podatkov, pa še naprej obira starše za preživninski denar, ti pa ne morejo iti niti tožit na ukinitev preživnine. Čisti parazitizem, ki ga eforca država.

    potem pa se ljudje čudijo, kdo izvoli Lunatika v parlament, ki dobiva eno najvišjih plač v državi, hkrati pa koristi vse študentske ugodnosti in subvencije.

  4. Starš gre še vedno lahko na govorilne ure in tam mu profesor(ica) lahko pove vse o ocenah in vedenju njegovega otroka, le redovalnice mu ne sme pokazati. Ne vidim nič spornega v tem ukrepu. V ZDA imajo tako urejeno že zelo dolgo.
    Sploh pa je bizarno o 18-letnikih govoriti kot o “otrocih, ki se jih vzgaja”.

    • To ni vprašanje vzgoje (sklicevanje na vzgojo, je čista birokratska nanny state manipulacija), ampak pravilne zakonske regulacije pravic in obveznosti med odraslimi in poslovno sposobnimi osebami za potrebe izvrševanja pravice do dostopa do sodišča v luči varovanja lastninske pravice.

      Zakonska obveza preživljanja druge odrasle osebe je poseg v lastninsko pravico preživninskega zavezanca, ki bi moral imeti na voljo tudi realno možnost sodišču predložiti argumente in dokaze, da ima njegov študent zadostna sredstva za preživljanje, oziroma da je študij tako trivialen, da zmore delati polni delavnik, brez škodljivega vpliva na (trivialen) študij.

      • @Ana
        Ampak saj ne piše v redovalnici koliko ima študent pod palcem in koliko zahteven je študij.
        Res pa je, da je pravica do preživljanja po polnoletnosti pogojena z rednim opravljanjem študijskih obveznosti in zdaj bo starš prikrajšan za določene informacije.

        @Alojz
        V ZDA je tako, pri nas pa ne vem kako bo.

        Sploh pa, kakor vem, tu ne gre za nov zakon, ampak za starega, ki se do sedaj ni izvajal.

  5. Še pred 50, 60 leti smo si ustvarili družino tam med osemnajstim in petindvajsetim letom. Samska ženska je po tem letu že veljala za staro. Danes dobiš plešo, pa si še vedno otrok.

Komentiraj