Ministrstvo želi ukiniti polovico zdravniških nujnih dežurstev v državi. Lokalne skupnosti zopet na okope

Uredništvo
vir: posnetek zaslona, MZ
POSLUŠAJ ČLANEK
Zdravstvo v Sloveniji se ukvarja z vse večjimi kadrovskimi težavami, ministrstvo pa želi to reševati tudi na način, da želi spremeniti sistem nujne medicinske pomoči, ki je eden zglednejših sistemov. 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je tako že pred časom napovedal ločitev izvajanja NMP od družinske medicine, v medije pa je že prišel plan sprememb NMP, ki pa je naletel na precejšne kritike, saj ukinja 28 dežurnih ambulant po Sloveniji, ter dežurne službe predvideva le v urgentnih centrih in satelitskih urgentnih centrih, kjer pa bodo v omejeni sestavi.

Ob tem mnogi poudarjajo, da poleg slabše oskrbe za prebivalce spremembe prinašajo še moralno sporen način zaostritev kriterijev za satelitske urgentne centre ter celo načrt za “zmanjšanje upora prebivalcev” na področjih, ki bodo zgubila dežurne službe.

Kot je poročal portal Sobotainfo, so z namenom preoblikovanja mreže NMP na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki je predlog celostne prenove sistema NMP v Sloveniji že oblikovala in ga v začetku novembra poslala ministru za zdravje Bešič Loredanu. 

Kot je razvidno iz dokumenta, gre za elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov. 25. novembra je nato na Ministrstvu za zdravje potekala predstavitev predloga. "Ministrstvo za zdravje pripravlja reorganizacijo NMP. Slednja je se v fazi usklajevanja, vendar je v tem trenutku o kakršnihkoli rešitvah še preuranjeno govoriti, prav tako ni še nobenega uradnega dokumenta, ki bi bil usklajen in pripravljen do te mere, da bi ga lahko predstavili javnosti," so nam v odgovoru dejali na Ministrstvu za zdravje.

A dejstvo je, da se spremembe pripravljajo in da je predlog utekel v javnost, saj ga je na naše uredništvo poslala bralka, ki je zaposlena na področju nujne medicinske pomoči in postavlja ministrstvo na laž. Kaj se spreminja?

Trenutno je v Sloveniji dobrih 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu, tudi v nočnem času in med konci tedna, in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja poiščejo pomoč. Predlog ministrstva pa sedaj predvideva, da bi se ukinilo dežurstva po 20. uri in med prazniki ter vikendi in bi se jih opravljalo le še v urgentnih centrih ter satelitskih urgentnih centrih po državi.

Kaj bo tokrat rekla lokalna skupnost po uporu leta 2015 zaradi praktično istega predloga?


Dežurnega zdravnika čez vikende, praznike in po 20. uri bi tako izgubili naslednji kraji: Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.

Posameznik iz omenjenih krajev bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju, kar v nekaterih primerih pomeni precej dolgo pot.

Podobne spremembe je sicer ministrstvo poskušalo izvesti že leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, vendar takrat projekta zaradi upora lokalnih skupnosti niso uspeli izpeljati. Sedaj pa se poskuša izpeljati skoraj identičen projekt.

Racionalizacijo naj iščejo kje drugje


Zaradi vsega zapisanega ne čudi, da tudi tokrat predlog zbuja velike kritike predvsem tam, kjer bi zdravniška dežurstva izpadla. 

"Zelo boleče je brati tako neugodne novice v zvezi z zagotavljanjem kvalitetnih zdravstvenih storitev za naše uporabnike v bodoče, vendar se bomo do objave uradnega stališča pristojnega ministrstva vzdržali komentarjev. Zagotovo na ukinjanje urgentnih storitev ne bomo pristali. Ti poskusi so v preteklosti že bili, niti ne tako zelo dolgo nazaj, a vedno neuspešni," je za Domovino dejala Marijana Cigala, direktorica ZD Dravograd.

Prav tako so bili z reorganizacijo NMP seznanjeni iz medijev v ZD Metlika. Nam pa je direktorica Duška Vukišinič povedala, da je ZD Metlika dolžan zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo vse dni v tednu in da so službo NMP v zadnjih letih okrepili. "Le-to neprekinjeno izvajamo in trenutno z organizacijo dela nimamo težav. Spremembe dostopnosti v smislu novih sprememb bi za prebivalce občine Metlika pomenila bistveno slabšo zdravstveno oskrbo v najbolj kritičnih trenutkih in ogromen korak nazaj," je dejala.

Metlika je od najbližjega urgentnega centra oddaljena približno 40 min, vožnja pa poteka po cesti čez Gorjance, ki je na določenih odsekih precej dotrajana, močno prometno obremenjena tako z osebnimi kot tovornimi vozili, v zimskem času pa lahko večjo težavo povzroči tudi vreme. "Ne predstavljam si, kako bi ukinitev dežurstva lahko predstavljala racionalizacijo, če govorimo o zagotavljanju nujne medicinske pomoči, in menim, da je prostor za racionalizacijo kje drugje," je še povedala direktorica ZD Metlika.

Če se spreminja sistem, naj se ga spremeni na bolje ne na slabše


"V ZD Ribnica menimo, da v kolikor se sistem zagotavljanja NMP spreminja, naj bo to na način, ki bo storitve nadgradil in ne poslabšal. V medijih predstavljeni domnevni predlog bi namreč bistveno poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev in posledično zdravstveno oskrbo prebivalcev na podeželju izven urbanih središč. Predlagani sistem bi bil primeren za večja urbana središča, z zgoščeno poselitvijo, medtem ko poslabšuje zdravstveno oskrbo za območja z veliko razpršenostjo poselitve izven večjih urbanih centrov," je prepričan direktor Andrej Lampe.

Ekipa NMP z zdravnikom, ki izvozi iz Ribnice, včasih do pacienta v najboljšem primeru potrebuje 45 minut ali več. Če bi bil zdravnik NMP lociran v še bolj oddaljenem kraju (v konkretnem primeru Kočevje), pa bi se čas prihoda zdravnika do pacienta ali obratno še podaljšal.

Načrt za zmanjšanje uporov prebivalcev in moralno sporen način zaostritve


V ZD Kamnik menijo, da ni bilo niti zaželeno, da nameni vlade uidejo v javnost, saj je predviden celo načrt, kako "zmanjšati upore prebivalcev". Poudaril je, da je bila prvotna različica zemljevida takšna, s katero so se strinjali in leta tudi prizadevali. Nato pa so bili v končni različici izbrisani.

"Projekt predvideva, da bi začel veljati takoj po novem letu, da bi sprva pustili enote tako kot so oz. postavili kriterije za obstoj tako kot so, potem pa naj bi kriterije zaostrili in posamezne ukinili, vmes pa naj bi se ljudje sprijaznili, da enote oz. zdravnika nimajo več. Tak način se nam poleg strokovnega zdi tudi milo rečeno moralno sporen," dodaja Sašo Rebolj, dr. med., spec. iz kamniškega zdravstvenega doma.


Ob tem se jim poraja tudi vprašanje integritete članov delovne skupine, saj je o satelitskem urgentnem centru v Domžalah odločala kar sama direktorica ZD Domžale. 

Z reorganizacijo se ne strinjajo zgolj zaradi oddaljenosti, ampak tudi zaradi manjšega števila urgentnih zdravnikov na prebivalca. "To bi močno povečalo možnost sočasnih potreb po intervencijah, ki so razporejene zelo neenakomerno, slabšo ambulantno obravnavo sploh, če govorimo o humanem času čakanja na pregled (npr. razmere na urgenci v Ljubljani), SUC Domžale pa naj bi po tem predlogu pokrival skoraj 100.000 ljudi. Projekt od Domžal pa do Velenja ne predvideva niti ene same enote z zdravnikom in bi seveda to kvaliteto oskrbe ljudi v največjih stiskah seveda bistveno poslabšalo," še dodaja Rebolj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Omejitev »svobode gibanja« za poslance Gibanja Svoboda, ki nakazuje, da so Golobu šteti dnevi
  • 25. 10. 2023
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
  • 11. 04. 2024
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
  • 17. 03. 2024