Ministrstvo želi ukiniti polovico zdravniških nujnih dežurstev v državi. Lokalne skupnosti zopet na okope

vir: posnetek zaslona, MZ

Zdravstvo v Sloveniji se ukvarja z vse večjimi kadrovskimi težavami, ministrstvo pa želi to reševati tudi na način, da želi spremeniti sistem nujne medicinske pomoči, ki je eden zglednejših sistemov. 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je tako že pred časom napovedal ločitev izvajanja NMP od družinske medicine, v medije pa je že prišel plan sprememb NMP, ki pa je naletel na precejšne kritike, saj ukinja 28 dežurnih ambulant po Sloveniji, ter dežurne službe predvideva le v urgentnih centrih in satelitskih urgentnih centrih, kjer pa bodo v omejeni sestavi.

Ob tem mnogi poudarjajo, da poleg slabše oskrbe za prebivalce spremembe prinašajo še moralno sporen način zaostritev kriterijev za satelitske urgentne centre ter celo načrt za “zmanjšanje upora prebivalcev” na področjih, ki bodo zgubila dežurne službe.

Kot je poročal portal Sobotainfo, so z namenom preoblikovanja mreže NMP na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki je predlog celostne prenove sistema NMP v Sloveniji že oblikovala in ga v začetku novembra poslala ministru za zdravje Bešič Loredanu. 

Kot je razvidno iz dokumenta, gre za elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov. 25. novembra je nato na Ministrstvu za zdravje potekala predstavitev predloga. “Ministrstvo za zdravje pripravlja reorganizacijo NMP. Slednja je se v fazi usklajevanja, vendar je v tem trenutku o kakršnihkoli rešitvah še preuranjeno govoriti, prav tako ni še nobenega uradnega dokumenta, ki bi bil usklajen in pripravljen do te mere, da bi ga lahko predstavili javnosti,” so nam v odgovoru dejali na Ministrstvu za zdravje.

A dejstvo je, da se spremembe pripravljajo in da je predlog utekel v javnost, saj ga je na naše uredništvo poslala bralka, ki je zaposlena na področju nujne medicinske pomoči in postavlja ministrstvo na laž. Kaj se spreminja?

Trenutno je v Sloveniji dobrih 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu, tudi v nočnem času in med konci tedna, in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja poiščejo pomoč. Predlog ministrstva pa sedaj predvideva, da bi se ukinilo dežurstva po 20. uri in med prazniki ter vikendi in bi se jih opravljalo le še v urgentnih centrih ter satelitskih urgentnih centrih po državi.

Kaj bo tokrat rekla lokalna skupnost po uporu leta 2015 zaradi praktično istega predloga?

Dežurnega zdravnika čez vikende, praznike in po 20. uri bi tako izgubili naslednji kraji: Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.

Posameznik iz omenjenih krajev bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju, kar v nekaterih primerih pomeni precej dolgo pot.

Podobne spremembe je sicer ministrstvo poskušalo izvesti že leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, vendar takrat projekta zaradi upora lokalnih skupnosti niso uspeli izpeljati. Sedaj pa se poskuša izpeljati skoraj identičen projekt.

Racionalizacijo naj iščejo kje drugje

Zaradi vsega zapisanega ne čudi, da tudi tokrat predlog zbuja velike kritike predvsem tam, kjer bi zdravniška dežurstva izpadla. 

“Zelo boleče je brati tako neugodne novice v zvezi z zagotavljanjem kvalitetnih zdravstvenih storitev za naše uporabnike v bodoče, vendar se bomo do objave uradnega stališča pristojnega ministrstva vzdržali komentarjev. Zagotovo na ukinjanje urgentnih storitev ne bomo pristali. Ti poskusi so v preteklosti že bili, niti ne tako zelo dolgo nazaj, a vedno neuspešni,” je za Domovino dejala Marijana Cigala, direktorica ZD Dravograd.

Prav tako so bili z reorganizacijo NMP seznanjeni iz medijev v ZD Metlika. Nam pa je direktorica Duška Vukišinič povedala, da je ZD Metlika dolžan zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo vse dni v tednu in da so službo NMP v zadnjih letih okrepili. “Le-to neprekinjeno izvajamo in trenutno z organizacijo dela nimamo težav. Spremembe dostopnosti v smislu novih sprememb bi za prebivalce občine Metlika pomenila bistveno slabšo zdravstveno oskrbo v najbolj kritičnih trenutkih in ogromen korak nazaj,” je dejala.

Metlika je od najbližjega urgentnega centra oddaljena približno 40 min, vožnja pa poteka po cesti čez Gorjance, ki je na določenih odsekih precej dotrajana, močno prometno obremenjena tako z osebnimi kot tovornimi vozili, v zimskem času pa lahko večjo težavo povzroči tudi vreme. “Ne predstavljam si, kako bi ukinitev dežurstva lahko predstavljala racionalizacijo, če govorimo o zagotavljanju nujne medicinske pomoči, in menim, da je prostor za racionalizacijo kje drugje,” je še povedala direktorica ZD Metlika.

Če se spreminja sistem, naj se ga spremeni na bolje ne na slabše

“V ZD Ribnica menimo, da v kolikor se sistem zagotavljanja NMP spreminja, naj bo to na način, ki bo storitve nadgradil in ne poslabšal. V medijih predstavljeni domnevni predlog bi namreč bistveno poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev in posledično zdravstveno oskrbo prebivalcev na podeželju izven urbanih središč. Predlagani sistem bi bil primeren za večja urbana središča, z zgoščeno poselitvijo, medtem ko poslabšuje zdravstveno oskrbo za območja z veliko razpršenostjo poselitve izven večjih urbanih centrov,” je prepričan direktor Andrej Lampe.

Ekipa NMP z zdravnikom, ki izvozi iz Ribnice, včasih do pacienta v najboljšem primeru potrebuje 45 minut ali več. Če bi bil zdravnik NMP lociran v še bolj oddaljenem kraju (v konkretnem primeru Kočevje), pa bi se čas prihoda zdravnika do pacienta ali obratno še podaljšal.

Načrt za zmanjšanje uporov prebivalcev in moralno sporen način zaostritve

V ZD Kamnik menijo, da ni bilo niti zaželeno, da nameni vlade uidejo v javnost, saj je predviden celo načrt, kako “zmanjšati upore prebivalcev”. Poudaril je, da je bila prvotna različica zemljevida takšna, s katero so se strinjali in leta tudi prizadevali. Nato pa so bili v končni različici izbrisani.

“Projekt predvideva, da bi začel veljati takoj po novem letu, da bi sprva pustili enote tako kot so oz. postavili kriterije za obstoj tako kot so, potem pa naj bi kriterije zaostrili in posamezne ukinili, vmes pa naj bi se ljudje sprijaznili, da enote oz. zdravnika nimajo več. Tak način se nam poleg strokovnega zdi tudi milo rečeno moralno sporen,” dodaja Sašo Rebolj, dr. med., spec. iz kamniškega zdravstvenega doma.

Ob tem se jim poraja tudi vprašanje integritete članov delovne skupine, saj je o satelitskem urgentnem centru v Domžalah odločala kar sama direktorica ZD Domžale. 

Z reorganizacijo se ne strinjajo zgolj zaradi oddaljenosti, ampak tudi zaradi manjšega števila urgentnih zdravnikov na prebivalca. “To bi močno povečalo možnost sočasnih potreb po intervencijah, ki so razporejene zelo neenakomerno, slabšo ambulantno obravnavo sploh, če govorimo o humanem času čakanja na pregled (npr. razmere na urgenci v Ljubljani), SUC Domžale pa naj bi po tem predlogu pokrival skoraj 100.000 ljudi. Projekt od Domžal pa do Velenja ne predvideva niti ene same enote z zdravnikom in bi seveda to kvaliteto oskrbe ljudi v največjih stiskah seveda bistveno poslabšalo,” še dodaja Rebolj.

8 komentarjev

  1. Mogoče bi kazalo uvesti par-nepar sistem.
    Na sode dneve bi sprejemali samo ženske pacientke, na lihe pa samo moške. Moški zdravniki bi delali samo na sode dneve, ženske zdravnice pa na lihe dneve.
    Cel svet bi se prišel učit k nam, kako se učinkovito vodi zdravstveni sistem.

  2. Ker se uredništvo ni potrudilo, se bom pa jaz. Kratica NPM, ki se uredništvu zdi samoumnevna in naj bi jo menda čisto vsi poznali in razumeli, se verjetno nanaša na nujno medicinsko pomoč. No jaz sem morala par sekund res “študirati”, kaj bi ta NPM naj bil, telebanka, kot sem, takoj razumem, kaj se skriva za kraticami NLP/UFO, LSD, KPS ali cwlo EPP, za NPM pa pač ni šlo tako gladko, saj na NPM ne visim vse ljube dni. Neko temeljno pravilo bi bilo, da prvič v celoti zapišeš naziv in morda takoj zatem v oklepaj dodaš kratico zanj, da lahko bralec razume, na kaj se kratica nanaša. Ali je res težko napisati “službe nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP)”, da je jasno, za kaj gre? Po mojem, da ne.

    • Se zelo pridružujem vašemu mnenju. Težko sledimo vsem kraticam kot nestrokovnjaki za posamezno specifično področje. Vaš predlog je uveljavljen tudi v strokovnih člankih tako da velja kot mednarodno uveljavljeno.
      Druga opcija pa je, da se kratice in specifični strokovni izrazi zapišejo posebej na koncu prispevka z obrazložitvami.
      Bi pa tudi predlagal uredništvu, da se prispevki za bolj strokovna področja mogoče napišejo tako, da se najprej naredi nek uvod, kjer se na kratko opiše problematika z obrazložitvami. Recimo v tem primeru bi bilo zelo dobro, da se opiše tisti del zdravstvenega sistema, kamor paše NPM, da bomo lažje razumeli celotno organizacijo ter kaj pomeni, če en del ukineš oz. ga zmanjšaš. Ker drugače je težko razumeti celotno problematiko.

  3. Zelo škodljiva odločitev za državljanke in državljane. Upam, da bo lokalnim skupnostim uspelo to preprečiti. Vlada se na eni strani igra z življenji državljank in državljanov, na drugi strani pa troši milijone za nezakonite priseljence in za dobre službe “našim”.
    HVALA VSEM, KI STE JI OMOGOČILI VZPON NA OBLAST!

    • Pri tem ponovnem poiskusu koncentracije NPM na le nekaj centrov vlado ne vodi težnja k racionalizaciji, še manj jih vodi težnja po čim hitrejši pomoči tistim, ki pomoč hitro potrebujejo. Pri tej koncentraciji gre za fašističen komsomolski način delitve denarja iz socialistične utrdbe ZZZS, ki ni namenjena bolnikom ampak razdelitvi vplačanih zneskov državljanov v skladu z namišljenim planom opravil, ki naj bi jih opravljale bolnišnice na nekih XY pacientih. Dokler neka bodoča vlada ne razpusti zloglasne ZZZS in prepusti zbiranje in plačevanje zdravstvenih storitev pravim zavarovalnicam, ki bodo poravnale račun za opravljeno zdravljenje pacienta z imenom in priimkom, bodo dobavitelji in njihovi plačanci v bolnicah in na ZZZS kradli kolor se da. To, da je socialistična ZZZS namenjena socialni državi in temu, da dobijo zdravstveno oskrbo vsi pacienti, je navadna laž, saj praktično vsi državljani plačujemo obvezno in dodatno zavarovanje, dobimo pa dolge čakalne vrste, “uzakonjeno” (še dodatna dodatna zavarovanja) preskakovanje čakalnih vrst in preskakovanje vrste preko vez in poznanstev. Večina državljanov je tako prepuščena na milost in nemilost prekupčevalcev s smrtjo na državnem nivoju in na srečo pri izbiri zdravnika v zdravstvenih domovih. Golob pa še kar dela čistke in ustvarja sovražno okolje, saj jaran ve, da se le z ustvarjanjem čim večjega sovraštva med državljani, lahko prenakazuje denar na račune z ukradeno identiteto.

Komentiraj