Ministrstvo od direktorja UKC zahteva, naj sprejme odgovornost kar za slabo sliko celotnega zdravstva, a ta se ne da

vir: www.kclj.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Jože Golobič ne vidi razlogov za odstop, h kateremu ga je v torek pozval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

V dopisu ministru, predsedniku vlade in članom sveta UKC, ki so ga danes objavili na STA, je zavrnil vse očitke ministra. Poziv k odstopu razume kot politično potezo in, kot ga je razumeti, se ne misli ukloniti ali odstopiti.

Zanimivo je tudi, da vlada v svoji obrazložitvi o ogroženi zdravstveni stabilnosti v Sloveniji daje, vsaj v nekaterih stvareh, ki jih očita, vodstvu UKC posredno prav.

Pred dvema dnevoma je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan na novinarski konferenci javno obelodanil, da vodstvo UKC Ljubljana ne uživa več njegove podpore. Po mnenju ministra bi generalni direktor Jože Golobič moral takoj odstopiti in prevzeti odgovornost. Med glavnimi očitki vodstvu so slabi poslovni rezultati in številni zamujeni roki.

"Podatki so izjemno slabi. Upravljanje in vodenje največje zdravstvene ustanove je po moji oceni in tudi po oceni predsednika vlade izpod kritike. Naša odgovornost je, da tukaj na tem mestu odreagiramo," je poudaril minister in Golobiča pozval k takojšnemu odstopu.

V prvega pol leta je tako UKC posloval z izgubo 28 milijonov evrov, trend pa naj bi se iz meseca v mesec poslabševal. Če se bo ta trend nadaljeval, bo klinični center letošnje leto zaključil s približno 60 milijoni evrov izgube. Po mnenju ministrstva bi bila izguba še večja, če UKC ne bi dobil 24 milijonov evrov pomoči države zaradi nerealiziranega programa.

Ključni razlog za slab rezultat je nerealiziran program v višini 19 milijonov evrov in izrazita rast stroškov tako materiala kot dela, ob istem številu zaposlenih naj bi precej naraslo število nadur. Poleg slabih poslovnih rezultatov so na ministrstvu kritični tudi do podaljševanja čakalnih dob. Konec junija na različnih čakalnih seznamih 106.000 bolnikov, od tega jih na prvi pregled čaka več kot 43.000.

Golobič: Ker nisem »naš«, me želijo odstaviti eni in so toliko časa čakali z imenovanjem drugi


Na to se je odzval Golobič s pismom vladi in ministrom, saj meni, da medijsko polemiziranje še nikoli ni in tudi tokrat ne bo rešilo stanja v slovenskem zdravstvu. Pismo je vseeno danes pridobila STA in ga objavila. Prepričan je, da razlogov za njegov odstop ni, zato ne namerava odstopiti. Spomnil je, da je vodenje največje slovenske bolnišnice sprva začel kot v. d., takratna vlada pa je potrebovala skoraj 10 mesecev, da je potrdila njegov polni mandat. "Prejšnja vlada se je obotavljala, ker nisem bil 'naš', in iz istih razlogov me očitno odstavlja minister naslednje, nasprotne vlade. Ker nisem politik, se s tem ne ukvarjam preveč, je pa paradoksalno," je izpostavil.

V pismu odgovarja tudi na kritike ministrstva. Znesek 24 milijonov evrov pomoči iz naslova nerealiziranega programa, za katerega ministrstvo pravi, da dodatno zmanjšuje izgubo zavoda, Golobič pravi, da je ta znesek UKC prejel za leto 2021, kar je tudi računovodsko zabeleženo v poslovnem rezultatu za lani in zato seveda ne v letošnjem. Pogodba z ZZZS v letošnjem letu ni realizirana zgolj v višini okoli 9,6 milijona evrov, in ne 19 milijonov, kot vodstvu UKC očita ministrstvo.

Glede očitka zamujene obnove glavne stavbe UKC, zaradi česar je ogroženo evropsko sofinanciranje obnove, navaja, da se ministrstvo od nastopa nove vlade ni odzivalo na njihova številna zaprosila za sestanek, na katerem bi uskladili nadaljevanje projekta, ter šest tednov ni zagotovilo predstavnika na tedenskih koordinacijah, na katerih bi lahko podalo odgovore na odprta vprašanja, ki so v pristojnosti naročnika, torej države.

Čakalne dobe niso od včeraj, nadure so potrebne zaradi zmanjšanega kadra


"Razlogi za napete razmere in čakalne dobe niso od včeraj, so rezultat zadnjih dveh ali treh desetletij pomanjkljivih vlaganj, ponesrečenih naložb (...), plačnih anomalij in nerazumnega šolskega sistema, ki proizvaja napačne ali premalo zdravstvenih kadrov," je zapisal.

Glede očitkov, da so v UKC izvedli zelo malo storitev iz naslova nacionalnega programa za skrajševanja čakalnih dob, Golobič odgovarja, da so obravnavali prav vse paciente, ki so jim jih poslali klicni centri NIJZ. Čakalne dobe, kot pravi, so se podaljšale v celotnem sistemu, je pa UKC uspel opraviti 55.000 prvih pregledov več, kot so načrtovali. "Kljub temu se število tistih, ki čakajo na prvi pregled, povečuje, kar nakazuje na to, da razlogi ne ležijo na strani UKC, temveč so sistemski. Očitno je, da je dotok pacientov s strani primarnega sektorja izrazito povečan, kar je verjetno posledica bistveno slabše dostopnosti primarnih storitev v času epidemije," je ocenil.

Strinja se sicer, da število nadur narašča, a da so tudi okoliščine nespremenjene. Nezasedenost delovnih mest se predvsem na področju zdravstvene nege namreč iz meseca v mesec veča, prav tako se povečuje obseg odsotnosti z dela. Kader, ki je na voljo, tako opravlja nadurno delo za nemoteno oskrbo pacientov.

Vlada ne želi dati pravi direktorju UKC, vendar sama pride do podobnih zaključkov


Zanimivo je, da ob drugi priložnosti in drugi novinarski konferenci vlada ugotavlja resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, zaradi česar bo sama, brez pogajanj z izvajalci in ZZZS, določila vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelila zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določila obseg sredstev. Vsaj dve izmed točk utemeljitev, zakaj bo obseg sredstev določila sama, pa gre v prid vodstvu UKC.

Zanimivo je, da ob tem dodaja tudi, da imajo poleg UKC Ljubljana tudi druge bolnišnice izgube. Tako je več kot štiri milijone evrov izgub v Splošnih bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec, dobre tri milijone v UKC Maribor, več kot milijon evrov pa tudi v bolnišnicah v Postojni in Murski Soboti. Manj kritično je v sicer v zdravstvenih domovih, kjer je pri vseh skupaj 1,8 milijona evrov izgube. Prihodki pa so za dobrih sedem odstotkov nižji kot v istem obdobju lani.

Na roko vodstvu UKC gre tudi drugi dejavnik, ki ga vlada predstavlja kot hudo motnjo zdravstvenega sistema – to so čakalne dobe. 21. julija 2022 je bilo v čakalnih vrstah skoraj 1.150.000 ljudi, čakajočih na prvi pregled je približno 260.000, kar 58 odstotkov med njimi nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. Kar pomeni, da so čakalne vrste praktično povsod in v vseh segmentih zdravstva ter da so se te povečale v zadnjih letih povsod in ne le v UKC.

Poročilo o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov, s katerim se je seznanila vlada, kaže na resne motnje v delovanju zdravstvenega sistema. Vlada je ugotovila, da resnost motenj ogroža stabilnost zdravstvenega sistema. Več si lahko preberete v članku na tej povezavi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike