Minimalna plača pod ministrom Mescem v skladu z željami gospodarstvenikov, a vsi vidijo številne nove težave, ki so na vidiku

Vir: Luka Mesec Facebook profil
POSLUŠAJ ČLANEK

Minimalna plača bo leta 2024 znašala 1.254 evrov bruto in 902 evrov neto. Ta redna uskladitev tako izpolnjuje le zakonsko zahtevo, da se mora minimalna plača za delavce s polnim delovnim časom povečati vsaj v skladu z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki so jo soglasjem delodajalcev določili v višini 4,2 %.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je poudaril uspeh njegove stranke z radikalnim povišanjem minimalne plače v zadnjih petih letih. Obenem pa se je povprečna plača povečala bistveno manj, produktivnost, ki je ključna za vzdržno stanje plač, pa celo stagnira. Gospodarstveniki in strokovnjaki so večinoma s tokratnim skromnejšim povišanjem zadovoljni, a vsi vidijo številne nove težave, ki so na vidiku.

Velik dolgoročni uspeh majhne stranke, a dvig plač za seboj ne povleče ničesar

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je po posvetovanju s socialnimi partnerji minimalno plačo zvišal le za 51 evrov, in sicer z lanskih 1.203 evrov na 1.254 evrov. Vendar se je dolgo domnevalo, da minister Mesec glede na fiskalne predpise in druge makroekonomske kazalnike ne bo uporabil svojih diskrecijskih pooblastil za radikalnejšo spremembo od aktualne. Ta sledi formuli, ki od leta 2021 določa med 20 % in 40 % večji znesek od minimalnih življenjskih stroškov povečanja ter enkrat letno uskladitev z inflacijo, pri čemer lahko minister upošteva tudi druge dejavnike.

Minister Mesec se je v imenu svoje stranke Levica, ki je še zlasti v aktualnem mandatu močno pridobila na vplivu v koaliciji, pohvalil, da se je od leta 2018, ko je prvič začela s sodelovanjem z vlado, minimalna plača povečala za 42,7 %, medtem ko se je v obdobju med letoma 2011 in 2017 ta povečala za 17,2 %. Pohvalil se je tudi z rastjo povprečne plače za 30,1% od leta 2018, v primerjavi z 10,3 % v letih od 2011 do 2017. Navedeno sicer kaže na to, da je v tem času za večino zaslužek približal minimalnemu.

Na drugi strani je bil prisiljen priznati, da rasti plač pod taktirko Levice ni sledila rast produktivnosti, ki se je v obdobju do 2017 povečala za 14,9 %, od 2018 pa za 10,3 %. »Tu bistvenega premika ni bilo, o produktivnosti se bomo morali še precej pogovarjati,« je napovedal na posvetu s socialnimi partnerji.

Najbolj nezadovoljni so sindikati, delodajalci v splošnem zadovoljni

Sindikati so glede na življenjske stroške zahtevali najmanj 7,5 % dvig, kar je skoraj 80 % več od dobljenega. »Menimo, da bi tak dvig pokril razliko v rasti osnovnih življenjskih potrebščin. Sadje se je, denimo, podražilo za 11 odstotkov, zelenjava za 9,2 odstotka, pekovski izdelki za 7,9 odstotka in tako naprej. To so seveda druge številke kot 4,2 odstotka, kolikor je decembra znašala letna inflacija,« je zahtevo utemeljila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Sindikati so kljub temu izrazili nekolikšno olajšanje, saj je vlada jeseni nameravala minimalno plačo kar zamrzniti.

Na drugi strani so predstavniki delodajalcev minimalnih 4,2 % zakonskega minimuma pozdravili, tudi zato, ker je znesek iz leta 2023 za približno 30 % presegal minimalne življenjske stroške. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček  je med drugim komentiral, da »je vlada lani podjetjem že naložila dodatne obremenitve. Odločitev ministra za delo Luke Mesca je prava tudi z vidika javno-finančnega primanjkljaja.«

Pečjak: Izračuni življenjskih stroškov na podlagi košarice niso reprezentativni

Za nas so spremembe komentirali nekateri strokovnjaki. Direktor podjetja Pečjak Silvester Pečjak je povedal, da ima minimalni dvig smisel, če nanj gledamo »strogo kapitalistično«, a mu je osebno »mar za državljane«, katerih kupna moč se šibi, kar bo zagotovo imelo negativne gospodarske posledice. Opozoril je še na izrazito zavajaje s cenami osnovnih potrebščin, ki temeljijo na nereprezentativni košarici.

Pečjak nas je želel opozoriti na še eno anomalijo: »Kot eno redkih podjetij imamo z zaposlenimi podpisano pogodbo o delitvi dobička, a se nam je že drugo leto zgodilo, da tega ne moremo izplačati. Isti zakon, ki nam je v obdobju prejemanja pomoči zaradi koronavirusa sicer prepovedal izplačilo dobička lastnikom, izplačilo delavcem pa je dovoljeval, nam zdaj, ko smo prejeli pomoč zaradi elektrike, prepoveduje izplačati dobiček tudi njim. Sprašujem se, kako je to mogoče ob tem, ko je zakon ostal do vejice enak.«

Delodajalci prijetno presenečeni, da se jih upošteva

Marko Žerak s podjetja Košaki je povedal, da ga veseli, da je vlada enkrat za spremembo prisluhnila gospodarskim združenjem, a poudaril, da je samo višanje minimalne plače zlasti v korist državnih blagajn. »Višina dohodnine ter prispevkov v breme delavca in delodajalca se ne prilagaja, posledično pa večino povišanja minimalne plače pristane v različnih državnih blagajnah.« Iz lanskega na letošnje leto se bruto plača zvišuje za 58,68 evrov na mesec, neto plača pa zgolj 23,59 evrov. »Iz podatkov vidimo, da od povišanja stroška za delodajalca delavec prejme samo 40 %, kar pomeni, da je mejna davčna stopnja povišanja minimalne plače 60 %. Če upoštevamo še dodatne obremenitve iz naslova financiranja dolgotrajne oskrbe, je razmerje še slabše. Ko pa upoštevamo še spremembo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek (davek), pa bo učinek kljub povišanju minimalne plače nižji neto prejemek za delavca ob hkratnem povišanju stroška delodajalca.«

Dr. Jure Knez iz podjetja Dewesoft nam je povedal, da je odločitev na prvi pogled racionalna in smiselna. Tudi on je izrazil zadovoljstvo, da dvig ne presega uskladitve z inflacijo. »Po drugi strani pa bo ta dvig plače boleč za potrošnika. Dvig plač pomeni dvig cen, kar pomeni ponovno inflacijo in še višji dvig plač. Če ne bomo previdni in če ne bomo znali zajeziti inflacije, bomo na evrih brisali nule kot v bivši Jugoslaviji,« je opozoril. Obenem je razjasnil, da po njegovem zajezitve inflacije ne smemo začeti pri minimalni plači, potrebno je racionalizirati javno porabo in optimizirati procese.

Ekonomist Sašo Polanec meni, da obstaja strah na Ministrstvu za delo, da bi lahko večji dvig minimalne plače povzročil povečanje plač v javnem sektorju – spodbudil bi nove zahteve sindikatov javnega sektorja, posledično bi vplival tudi na povečanje proračunskega primanjkljaja ter poslabšanje razmer v zdravstveni in pokojninski blagajni. Obenem bi lahko povzročil večjo brezposelnost.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00

Prihajajoči dogodki

MAJ
19
Prepevam ti v zahvalo
18:00 - 19:00