Minimalna plača pod ministrom Mescem v skladu z željami gospodarstvenikov, a vsi vidijo številne nove težave, ki so na vidiku

Minimalna plača bo leta 2024 znašala 1.254 evrov bruto in 902 evrov neto. Ta redna uskladitev tako izpolnjuje le zakonsko zahtevo, da se mora minimalna plača za delavce s polnim delovnim časom povečati vsaj v skladu z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki so jo soglasjem delodajalcev določili v višini 4,2 %.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je poudaril uspeh njegove stranke z radikalnim povišanjem minimalne plače v zadnjih petih letih. Obenem pa se je povprečna plača povečala bistveno manj, produktivnost, ki je ključna za vzdržno stanje plač, pa celo stagnira. Gospodarstveniki in strokovnjaki so večinoma s tokratnim skromnejšim povišanjem zadovoljni, a vsi vidijo številne nove težave, ki so na vidiku.
Velik dolgoročni uspeh majhne stranke, a dvig plač za seboj ne povleče ničesar
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je po posvetovanju s socialnimi partnerji minimalno plačo zvišal le za 51 evrov, in sicer z lanskih 1.203 evrov na 1.254 evrov. Vendar se je dolgo domnevalo, da minister Mesec glede na fiskalne predpise in druge makroekonomske kazalnike ne bo uporabil svojih diskrecijskih pooblastil za radikalnejšo spremembo od aktualne. Ta sledi formuli, ki od leta 2021 določa med 20 % in 40 % večji znesek od minimalnih življenjskih stroškov povečanja ter enkrat letno uskladitev z inflacijo, pri čemer lahko minister upošteva tudi druge dejavnike.
Minister Mesec se je v imenu svoje stranke Levica, ki je še zlasti v aktualnem mandatu močno pridobila na vplivu v koaliciji, pohvalil, da se je od leta 2018, ko je prvič začela s sodelovanjem z vlado, minimalna plača povečala za 42,7 %, medtem ko se je v obdobju med letoma 2011 in 2017 ta povečala za 17,2 %. Pohvalil se je tudi z rastjo povprečne plače za 30,1% od leta 2018, v primerjavi z 10,3 % v letih od 2011 do 2017. Navedeno sicer kaže na to, da je v tem času za večino zaslužek približal minimalnemu.
Na drugi strani je bil prisiljen priznati, da rasti plač pod taktirko Levice ni sledila rast produktivnosti, ki se je v obdobju do 2017 povečala za 14,9 %, od 2018 pa za 10,3 %. »Tu bistvenega premika ni bilo, o produktivnosti se bomo morali še precej pogovarjati,« je napovedal na posvetu s socialnimi partnerji.
Najbolj nezadovoljni so sindikati, delodajalci v splošnem zadovoljni
Sindikati so glede na življenjske stroške zahtevali najmanj 7,5 % dvig, kar je skoraj 80 % več od dobljenega. »Menimo, da bi tak dvig pokril razliko v rasti osnovnih življenjskih potrebščin. Sadje se je, denimo, podražilo za 11 odstotkov, zelenjava za 9,2 odstotka, pekovski izdelki za 7,9 odstotka in tako naprej. To so seveda druge številke kot 4,2 odstotka, kolikor je decembra znašala letna inflacija,« je zahtevo utemeljila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Sindikati so kljub temu izrazili nekolikšno olajšanje, saj je vlada jeseni nameravala minimalno plačo kar zamrzniti.
Na drugi strani so predstavniki delodajalcev minimalnih 4,2 % zakonskega minimuma pozdravili, tudi zato, ker je znesek iz leta 2023 za približno 30 % presegal minimalne življenjske stroške. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je med drugim komentiral, da »je vlada lani podjetjem že naložila dodatne obremenitve. Odločitev ministra za delo Luke Mesca je prava tudi z vidika javno-finančnega primanjkljaja.«
Pečjak: Izračuni življenjskih stroškov na podlagi košarice niso reprezentativni
Za nas so spremembe komentirali nekateri strokovnjaki. Direktor podjetja Pečjak Silvester Pečjak je povedal, da ima minimalni dvig smisel, če nanj gledamo »strogo kapitalistično«, a mu je osebno »mar za državljane«, katerih kupna moč se šibi, kar bo zagotovo imelo negativne gospodarske posledice. Opozoril je še na izrazito zavajaje s cenami osnovnih potrebščin, ki temeljijo na nereprezentativni košarici.
Pečjak nas je želel opozoriti na še eno anomalijo: »Kot eno redkih podjetij imamo z zaposlenimi podpisano pogodbo o delitvi dobička, a se nam je že drugo leto zgodilo, da tega ne moremo izplačati. Isti zakon, ki nam je v obdobju prejemanja pomoči zaradi koronavirusa sicer prepovedal izplačilo dobička lastnikom, izplačilo delavcem pa je dovoljeval, nam zdaj, ko smo prejeli pomoč zaradi elektrike, prepoveduje izplačati dobiček tudi njim. Sprašujem se, kako je to mogoče ob tem, ko je zakon ostal do vejice enak.«
Delodajalci prijetno presenečeni, da se jih upošteva
Marko Žerak s podjetja Košaki je povedal, da ga veseli, da je vlada enkrat za spremembo prisluhnila gospodarskim združenjem, a poudaril, da je samo višanje minimalne plače zlasti v korist državnih blagajn. »Višina dohodnine ter prispevkov v breme delavca in delodajalca se ne prilagaja, posledično pa večino povišanja minimalne plače pristane v različnih državnih blagajnah.« Iz lanskega na letošnje leto se bruto plača zvišuje za 58,68 evrov na mesec, neto plača pa zgolj 23,59 evrov. »Iz podatkov vidimo, da od povišanja stroška za delodajalca delavec prejme samo 40 %, kar pomeni, da je mejna davčna stopnja povišanja minimalne plače 60 %. Če upoštevamo še dodatne obremenitve iz naslova financiranja dolgotrajne oskrbe, je razmerje še slabše. Ko pa upoštevamo še spremembo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek (davek), pa bo učinek kljub povišanju minimalne plače nižji neto prejemek za delavca ob hkratnem povišanju stroška delodajalca.«
Dr. Jure Knez iz podjetja Dewesoft nam je povedal, da je odločitev na prvi pogled racionalna in smiselna. Tudi on je izrazil zadovoljstvo, da dvig ne presega uskladitve z inflacijo. »Po drugi strani pa bo ta dvig plače boleč za potrošnika. Dvig plač pomeni dvig cen, kar pomeni ponovno inflacijo in še višji dvig plač. Če ne bomo previdni in če ne bomo znali zajeziti inflacije, bomo na evrih brisali nule kot v bivši Jugoslaviji,« je opozoril. Obenem je razjasnil, da po njegovem zajezitve inflacije ne smemo začeti pri minimalni plači, potrebno je racionalizirati javno porabo in optimizirati procese.
Ekonomist Sašo Polanec meni, da obstaja strah na Ministrstvu za delo, da bi lahko večji dvig minimalne plače povzročil povečanje plač v javnem sektorju – spodbudil bi nove zahteve sindikatov javnega sektorja, posledično bi vplival tudi na povečanje proračunskega primanjkljaja ter poslabšanje razmer v zdravstveni in pokojninski blagajni. Obenem bi lahko povzročil večjo brezposelnost.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Je Klemen Slakonja z imitacijo storil napako?

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Čudoviti slap Rinka

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač
Ekskluzivno za naročnike

Čudoviti slap Rinka

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

9 komentarjev
APMMB2
Imamo bruto plače in dobimo v žep neto plače.
Razlika je vedno večja in vpašati se moramo, ali smo za to bolj bogati?
Na hitro lahko predpostavimo odgovor: NE!
Torej nas nekdo krade.
Denar zaupamo državi, ta pa ne zna, ne zmore, ali pa kar krade,
Tu in tam splavajo na ppvršje kakšni uskaldišeni računalniki, ali preplačane ruševine bodoče sodne plače. Če se malo bolj poglobimo je tega mnogo več, zato so vse plače prenizke, od minimalnih navzgor.
Poglejmo samo, kaj smo naredili z Virantovimi plačilnimi razredi.
Prvih deset sploh ni več in je sedaj najvišji za deset razredov nižji.
Še nekaj let svobode, pa bodo tudi oni iz najvišjih razredov tolkli bedo. Takrat bomo imeli pravi socializem, kakršnega nam napovedujejo preroki iz Levice.
IgorP
Problem je drugje! Minimalna plača se že približuje plači učitelja začetnika! Kdo bo še študiral! Če poenostavim, problem ni v minimalni plači, problem je v plačah izobraženih ljudi!!!!
MEFISTO
Vse to bo rešil pripravnik Luka Mesec, kakršnih imajo obilo tudi na drugih ministrstvih. Ne skrbi, kdo bo še študiral, dokler gredo cele generacije osvnošolcev v srednje šole in cele generacije srednješolcev na večinoma nepotrebne višje in vioke šole, ki vračajo polpismene "izobražence". Mene bolj skrbijo tisti, ki delajo za minimalno plačo ali za miloščine blizu oziroma pod ali nad minimalno plačo, Teh zmanjkuje, saj jih afriški inarabski migranti ne bodo mogli nadomestiti. Te bo treba bolje plačati Spomni se, da nisi več mlad in se vprašaj, kdo ti bo v DSO menjaval plenice. Diplomanti FDV ti jih ne bodo, ker tudi sicer niso za nobeno rabo.
Realist
Groza, vladajo nam delomrzneži.
Sonatine
Mesec in dindikati yer vsa ta levičarska srenja, Peter, resnično mi ni jasno: ali so samo tako butasti, tako pokvarjeni, ali pa oboje? Že socialni transferji bodo nižji, saj niso bili korigirani navzgor skupaj z dvigom minimalne plače, na primer. Za oyroke bo še manj. Za vrtec tudi. Da dvig plač za seboj potegne vso ekonomsko spiralo, kot ste pravilno opisali, je tem kljukcem malo mar. Glavno, da bodo ploskali in plesali, kakšno "ljudsko" oblast da imamo. V bistvu z dvigom minimalne plače vlada nič ni "dala", temveč si je vzela še več. Mnogi, zlasti manjši obrtniki, pa bodo prisiljeni v odpuščanja. Sami škodljivi ukrepi , da bolj škodljivi ne bi mogli biti.
Sonatine
Sindikati spet tha v en dan. Koliko ljudi bo prizadetih pri otroških dodatkih, štipendijah in vrtcih, ker bodo zaradi teh ušivih 50 Eur bruto padli v višje dohodninske razrede, pa ne povedo. Nit tega, koliko si bo več z obdavčitvijo plač pobrala država, beri dolgoprsti golobnjak. Ta dvig bo ob prihajajočih zvišanjih položnic ljudi še bolj udaril po žepu, kajti imeli bodo dejansko manj in ne več. Zato pa vsi ti dvigi minimalnih plač, pokojnin...Golobnjak se boji, da bo od marca dalje z novim načinom obračunavanja elektrike med ljudstvom, pa ne onim privilegiranih raznih jeNul in Bajs, ki cuzlajo miljarde težko zasluženega denarja davkoplačevalcev, krepko počilo. In počilo zagotovo bo. Ti "cukrčki" s katerimi golobnjak ljudem meče pesek v oči, namreč niti približno ne bodo zadoščali za pokrithe mesečnih stroškov.. Ze decembrske položnice so višje za dvakratnik prejšnjih, za december je na primer v mojem enoosebnem gospodinjstvu šlo za 80 % gor praktično vse. In medtem ko si Gen-i deli enormne dobičke, se od folka od marca naprej pričakuje vrnitev v kameno dobo. Elektrika ja# a samo za bogate, ki jim mesečna položnica za 800 EUr ne pomeni nič. In zdaj ti foliranti z višjo minimalno plačo... ne se bat, bo vse te "dvige" CSD takoj pobral nazaj, občutili jih zagotovo ne boste drugače kot preko manj kot pred dvigom. Evo, z zanimanjem gledam, kako butast folk pleše, do marca bodo juckali, še zladti Holobovi neomajni podporniki upokojenci, od marca pa jokali in stokali ter prosili za milostni odstrel. Mrš banda pokvarjena...saj drugače niti ni mogoče reči. Da bi ves ta golobnjak vrag pocitral v tri krasne!
Dvomljivec
Tako kot še nihče iz planeta Zemlj, tudi američani, še ni bil na Luni - Mesecu, tako tudi vlada v kateri svoje "izredne" umotvore kot minister ponuja Mesec, nikoli ne bo naredila ene same dobre stvari ne za državo Slovenijo, ne za večino njenih državljanov. Iz dneva v dan golobajzarji ustvarjajo večji kaos v državi, povečujejo krivice do poštenih delovnih ljudi in z denarjem zasipajo lenuhe, parazite in podpirajo plenilce ter kriminalce
MEFISTO
Razen mnimalnih plač so tudi bajni zaslužki.
Uličarji Glasu ljudstva, ki se zbirajo okrog genialnega Jaše Jenulla, so lani "zaslužii" zgplj iz državnega proračuna 4,5 milijona Evrov.
Peter Klepec
Re:...pohvalil, da se je od leta 2018, ko je prvič začela sodelovanjem z vlado, minimalna plača povečala za 42,7 %,
Mesec misli, da so place lahko poljubne in da se rabi le politicna odlocitev, torej njegov „pritisk“.
V resnici so place samo komponenta v trznem gospodarstvu. Ce so pravilno justirane, bodo firme lahko na trgu dosegale konkurencne cene. Potem bodo prodajale in izplacevale place.
Ce so place visje od trznega nivoja, firme ne bodo mogle prodati dovolj in bodo morale zmanjsati stevilo zaposlenih. V takem primeru je drzava prvi, ki izgubi, ker mora financirati brezposelne. Drzava izgubi se dodatno, ker firma z manj proizvoda placa manj davkov, tudi dohodnine je manj.
Zato je nivo plac predvsem za drzavo izredno delikatna zadeva. Podjetniki izgubijo manj, ker prilagodijo stevilo zaposlenih, drzava pa na stevilo zaposlenih ne more vplivat z dekreti in zakoni.
V SLO je obseg prometa, GDP na koncu koncev odvisen v veliki meri od tujih kupcev.
Ali drugace: visina minimalnih plac je bolj odvisna od nemskega trga kot od samovolje Meseca.
Kar se pa tice „brisanja nul“ pri Evrih: tega orodja Slovenija nima, ker Evro ni slovenska valuta. Ce je inflacija, ki je direktna konsekvenca rasti plac, visja od tiste povprecne v Evro obmocju, si SLO s tem reze vejo, na kateri sedi. Ne pozabit, da je v Sloveniji rast plac tradicionalno visja od rasti priduktivnosti. To je napenjanje loka v upanju, da to tudi drugi pocnejo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.