Milano-Cortina 2026: prvič bosta na zimskih OI zastavo nosila brat in sestra – Nika in Domen Prevc

Izbira Nike in Domna Prevca za zastavonoši slovenske zastave je dejansko izjemen dogodek v svetovnem merilu. Ker je Mednarodni olimpijski komite (MOK) šele pred kratkim, v Tokiu leta 2020, uvedel pravilo o dveh nosilcih zastave (moški in ženska), so se primeri sorodnikov v vlogah zastavonoš začeli pojavljati šele v zadnjih letih. Poiskali smo nekatere najbolj zanimive podrobnosti o družinskih vezeh in anekdotah, povezanih z olimpijskimi zastavonošami, ter se potopili v zgodovino zgodb o nošenju zastave na OI.

Domen in Nika vpisana v zgodovino zimskih olimpijskih iger

Nika in Domen Prevc to sezono navdušujeta slovenske ljubitelje smučarskih skokov, saj prepričljivo vodita v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zgolj v tej sezoni sta skupaj zbrala že spoštljivih 24 zmag, od tega jih ima Nika 13, Domen pa je na vrh odra za zmagovalce stopil 11-krat. Brat in sestra, 26-letni Domen in šest let mlajša Nika, bosta slovensko zastavo nosila na slovesnosti, ki bo potekala v Predazzu, kjer bodo na sporedu tekme smučarjev skakalcev.

Poraja se vprašanje, kako bo potekal TV-prenos odprtja in ali bomo na malih zaslonih sploh lahko v živo videli našo slovensko olimpijsko reprezentanco, ki šteje 37 športnikov (19 moških in 18 žensk). Spremlja jih še 78 članov, tako da ima Slovenija na igrah 115-člansko zasedbo.

Nika in Domen Prevc: sestra in brat prvič na zimskih igrah skupaj v vlogi zastavonoš  

Za tuje medije bi to lahko bila celo »zgodba dneva«. Znano je, da mediji obožujejo družinske zgodbe, prepletene s čustvi in razumljive vsem, ne samo športnim navdušencem. A kljub temu, da oba v letošnji sezoni kraljujeta na svojem področju, na glavnih straneh še nista pristala kot olimpijski unikum, kot prvi mešani par, kot brat in sestra, ki bosta zastavonoši na otvoritvi zimskih OI, a lahko bi bila lep zgled.

Gre za edinstven zgodovinski dogodek. Prvič v zgodovini zimskih olimpijskih iger se bo zgodilo, da sta zastavonoši brat in sestra, poleg tega pa sta trenutno tudi na samem vrhu svetovnega pokala v smučarskih skokih. Tukaj sta Prevčeva fenomen med zastavonošami.

Bratje in sestre kot zastavonoše na OI: Domen in Nika nista prva, a prva zimska

Brat in sestra sta že skupaj nosila zastavo na otvoritvi olimpijskih iger – to sta bila Nora Gjakova in Akil Gjakova iz Kosova na poletnih olimpijskih igrah v Parizu 2024. Po dostopnih podatkih iz olimpijske zgodovine sta bila prva in do zdaj edina, ki sta kot brat in sestra skupaj opravila to častno nalogo na otvoritveni slovesnosti.

Nora je olimpijska prvakinja v judu (zlato iz Tokia 2020 in Pariza 2024), njen brat Akil pa je prav tako judoist z medaljami na evropskih in svetovnih prvenstvih. Njuna vloga je bila označena kot zgodovinska, saj do takrat ni bilo zabeleženih primerov brata in sestre kot skupnih nosilcev zastave za katerokoli državo.

Zgodovina parov sorodnikov kot nosilcev zastave na OI

Seznam je relativno kratek in tovrstne zgodbe so redke predvsem zato, ker je bila tradicija dveh nosilcev zastave uvedena šele na poletnih OI v Tokiu 2020, da bi spodbujali spolno enakopravnost v športu. Je pa bilo veliko primerov, ko so bili bratje in sestre uspešni športniki, a so redko nosili zastavo skupaj.

• Družina Prevc (Slovenija): Z Niko in Domnom postajajo svetovni fenomen. Ne le da bosta zastavo nosila skupaj, ampak je njun brat Peter Prevc zastavo nosil že leta 2014 na zaprtju iger. To pomeni, da so v eni sami družini kar trije vrhunski zastavonoše.
• Bratje Brownlee (Velika Britanija): Čeprav Alistair in Jonny veljata za najbolj znan par bratov v triatlonu, nista nikoli skupaj nosila zastave na odprtju. Alistair je bil sicer v ožjem izboru, a so v Veliki Britaniji do leta 2020 pogosto izbirali posameznike.
• Bratje in sestre Reed (Japonska/Gruzija): Leta 2010 v Vancouvru se je zgodila bizarna situacija: trije sorodniki Cathy, Chris in Allison Reed so nastopali na istih igrah, a so zastopali dve različni državi, Japonsko in Gruzijo.

Mož in žena: zgodovinski trenutek Romunije

Najbolj znan primer zakonskega para, ki je skupaj nosil zastavo, prihaja iz Tokia 2020.

Veslača Marius Vasile Cozmiuc in Ionela Cozmiuc (Romunija) sta postala prvi zakonski par v zgodovini, ki je skupaj vkorakal na stadion kot nosilec zastave za svojo državo. To je bila ena najbolj romantičnih zgodb tistih iger.

Mož in žena: na OI nastopala za različni državi

Eden najbolj romantičnih, a tekmovalnih primerov iz sveta biatlona.

Raphaël Poirée (Francija) in Liv Grete Skjelbreid (Norveška): Bila sta zvezdniški zakonski par biatlona. Čeprav zastave na odprtju nista nosila istočasno, je Liv Grete nosila norveško zastavo na odprtju v Salt Lake Cityju 2002. Svetovni mediji so pogosto izpostavljali njun poseben zakonski odnos. Živela sta skupaj, a na igrah zastopala rivalski državi.

Starši in otroci kot zastavonoše

Zanimivo je spremljati generacijski prenos te časti.

• Kanuistka Jessica Fox (Avstralija) je bila nosilka zastave v Parizu 2024. Njena starša sta bila oba olimpijca, njena sestra Noemie pa je prav tako nastopala. Čeprav niso nosili zastave hkrati, gre za eno najmočnejših »dinastij zastavonoš«.
• Kraljeve družine: Tudi številni monarhi so bili zastavonoše. Kralj Harald V. Norveški je zastavo nosil leta 1964, njegov sin, princ Haakon, jo je nosil leta 1994 v Lillehammerju.

Slavne anekdote in prigode zastavonoš na OI: od izgubljenega poročnega prstana do napol golega Tongožana

Izgubljeni prstan v Parizu 2024

Italijanski zvezdnik Gianmarco Tamberi (skok v višino) je na otvoritveni slovesnosti med mahanjem z zastavo na reki Seni v Parizu izgubil svoj poročni prstan. Svoji ženi se je javno opravičil že kar med dogodkom prek Instagrama z zapisom, ki je obšel svet: »Če bi moral izbrati kraj, kjer bi ga izgubil, si ne bi mogel zamisliti boljšega mesta kot v mestu ljubezni.«

Ikona in magnet OI – napol gol in naoljen Tongožan

Pita Taufatofua je postal svetovna senzacija, ko se je na otvoritvah v Riu, Pjongčangu in Tokiu pojavil brez majice in lepo naoljen. Njegova »solo« predstava je postala najprepoznavnejši trenutek otvoritvenih slovesnosti zadnjega desetletja. S tradicionalno tongovsko »ta'ovalo« okoli pasu je svoje golo telo razkazoval pri –15 °C v Pjongčangu.

Taufatofua, ki je doma na pacifiškem otočju Tonga, je v karieri tekmoval v dveh olimpijskih športih, tekvondoju in teku na smučeh. V zgodovino se je vpisal kot prvi Tongožan, ki je svojo državo zastopal tako na poletnih (Rio 2016 in Tokio 2020) kot na zimskih igrah (Pjongčang 2018).

Slovenska premiera na otvoritvi: čast za Niko in Domna v Predazzu

Nika in Domen bosta v Predazzu, kjer bodo potekali skoki, dejansko simbol ne le Slovenije, ampak tudi olimpijske družine Prevc. Ker so smučarski skoki »družinski šport« (spomnimo se bratov Hautamäki ali Kobajaši), je izbira njiju čudovit poklon tradiciji in hkrati moderen pristop k enakopravnosti spolov ter promociji slovenskega smučarskoskakalnega športa in športa nasploh.

Na olimpijskih igrah pred letom 2022 so bili nosilci zastave običajno posamezni športniki z izjemnimi dosežki, brez poudarka na sorodstvenih parih. Za Slovenijo bosta Nika in Domen Prevc tako druga takšna sorojenca v svetovni olimpijski zgodovini, kar dodatno poudarja edinstvenost tega trenutka.

Kako je MOK spremenil protokol in uveljavil enakopravnost na velikem odru olimpijskih iger

Bil je 4. marec 2020 v Lozani. Svet je bil na pragu globalne pandemije, ki je kmalu ustavila javno življenje, a v švicarski Lozani, na sedežu MOK, so tistega dne sprejeli odločitev, ki je spremenila obraz največjega športnega dogodka na svetu. Po več kot stoletni tradiciji, ko je nacionalni ponos na ramenih nosil en sam izbranec svoje države, je MOK sprejel prelomno spremembo protokola: »Zastavo lahko odslej nosita dva – ona in on!«

Po več kot stoletni tradiciji, ko je nacionalni ponos na ramenih nosil en sam izbranec svoje države, je MOK sprejel prelomno spremembo protokola: »Zastavo lahko odslej nosita dva – ona in on!«

Otvoritvena slovesnost olimpijskih iger je verjetno eden najbolj gledanih televizijskih dogodkov na planetu. Trenutek, ko reprezentanca posamezne države stopi na stadion, je vrhunec nacionalnega ponosa, ko zastavonoša predstavlja ponos in obraz države. Dolga leta je bila ta vloga pogosto rezervirana za moške športnike – bodisi zaradi moči (zastave so bile včasih precej težke) bodisi zaradi medijske nadvlade moškega športa.

Odločitev v Lozani: datum, ki je spremenil pravila igre

Na zasedanju Izvršnega odbora MOK, ki mu je takrat predsedoval Thomas Bach, so marca 2020 uradno potrdili spremembo, ki je bila del širše strategije Agenda 2020. MOK je sporočil: »Nacionalnim olimpijskim komitejem dajemo možnost, da imajo na otvoritveni slovesnosti dva zastavonoša, eno žensko in enega moškega.«

To ni bila prisila, temveč povabilo in prošnja. Hkrati pa je MOK nato zaostril pogoje na drugi strani: prvič v zgodovini so od vseh 206 sodelujočih držav zahtevali, da naj, če le imajo na voljo dovolj kvalificiranih športnikov, v svojo ekipo vključijo vsaj enega moškega in vsaj eno žensko.

Zakaj takšna odločitev? 

Poteza ni bila zgolj kozmetične narave. Bila je odgovor na dolgoletna prizadevanja za enakopravnost spolov. Olimpijske igre v Tokiu 2020 (zaradi pandemije kovida izvedene leta 2021) so bile namreč zasnovane kot prve t. i. »spolno uravnotežene« igre v zgodovini. Kar 48,8 odstotka vseh nastopajočih je bilo žensk.

Simbolika je bila močna: breme in čast zastopanja domovine si enakovredno delita oba spola. Slika moškega in ženske, ki skupaj korakata na čelu reprezentance, je tako postala novo glavno sporočilo in simbolika enakosti modernega olimpizma.

Krst v Tokiu in slovenski pečat

Svet je novo pravilo prvič videl na OI 23. julija 2021 na Nacionalnem stadionu v Tokiu. Prizori so bili ganljivi, čeprav brez gledalcev na tribunah. Športniki so iskali raznorazne načine, kako si deliti eno palico zastave.

Tudi Slovenija je z obema rokama zagrabila priložnost za pisanje zgodovine. Čast prvega »mešanega para« slovenskih zastavonoš je pripadla kajakašici na divjih vodah Evi Terčelj in legendarnemu namiznoteniškemu igralcu Bojanu Tokiću.

Slovenska zimska premiera: OI Peking 2022

Kar se je začelo v poletni vročini Tokia, se je pol leta kasneje nadaljevalo v mrzlem Pekingu. Na zimskih olimpijskih igrah leta 2022 se je tradicija dveh zastavonoš tako utrdila. Slovensko zastavo sta na znamenitem stadionu Ptičje gnezdo skupaj ponosno vihtela smučarka Ilka Štuhec in deskar Rok Marguč.

S tem dejanjem je MOK zaključil želeno preobrazbo protokola. Kar je bilo nekoč domena enega »moškega« športnika, je postalo prostor za dialog, sodelovanje in enakost. Zdaj je na vrsti italijanska zimska olimpijska pravljica z novimi zgodbami, ki bodo šle v svet.