Miha Mazzini: "Pri nas tako nimamo zgodb, le drobce"
Miha Mazzini se v tokratni kolumni na Siol.net poglobi v delo slovenskih novinarjev in urednikov, in sicer svoje razmišljanje začne iz svoje lastne izkušnje intervjuvanca.
Najprej pokaže na razliko med tujimi in slovenski mediji, in ugotovi, da so bili vsi trije slovenski novinarji, ki so z njim delali intervju, nanj nepripravljeni.
Ugotovi, da večino dela opravljajo slabo plačani začasno zaposleni novinarji, ki so motivirani, da delo opravijo čim prej in kar se da brez truda. "Pri nas tako nimamo zgodb, le drobce, ker te lahko zabeleži vsakdo, še tako na hitro." Potrebno je namreč čim hitreje pokriti vsako temo, ne da bi se nanjo pripravljali.
"Na novinarski ravni imamo torej razpad sistema, razdeljen med slabo plačane začasne delavce, ki bodo za večno ostali začasni in nimajo kam napredovati, poskušajo le pobrati minimum, in na drugi strani veterane, ki so vsak svoja republika s svojimi pravili in siti dela, ki ga opravljajo vse življenje.
Vmes pa se trudi in gara drobna manjšina avtorjev, ki rešujejo čast novinarskega poklica, a v zameno dobivajo samo šikaniranja lene večine."
Dotakne se tudi dela urednikov, ki ga, vsaj tistega kvalitetnega, v slovenskih medijih ni več zaslediti. Njihovo delo jih ne zanima in povečini je vse napisano že kar dobro. "Uredniško delo ni nič drugega kot neprestano odločanje in sprejemanje odgovornosti – in ker je ta izginila iz slovenske družbe na splošno, zakaj bi ostala v novinarstvu?"
Situacijo naj bi po mnenju nekaterih lahko popravili lastniki, vendar se je v sporu Pečečnik: Požar izkazalo, da temu ni tako. Privatni kapital še ne zagotavlja kakovosti, če je lastniku bolj kot slednja v interesu da najde službo za svojo žlahto.
Mazzini na koncu zaključi, da je ta novinarski mikrokozmos le odraz celotnega stanja družbenega sistema v Sloveniji.
"Normalnost je v takem sistemu sinonim za povprečnost. Povprečnost je tisto, kar egalitarne družbe najbolj cenijo, in izjemnost tisto, kar najbolj sovražijo, podpovprečnost pa smer, v katero gredo. In zato se morajo čim bolj izolirati, da primerjave niso mogoče."
Celotno razmišljanje si lahko preberete na spletni strani Planet Siol.net.
Najprej pokaže na razliko med tujimi in slovenski mediji, in ugotovi, da so bili vsi trije slovenski novinarji, ki so z njim delali intervju, nanj nepripravljeni.
Ugotovi, da večino dela opravljajo slabo plačani začasno zaposleni novinarji, ki so motivirani, da delo opravijo čim prej in kar se da brez truda. "Pri nas tako nimamo zgodb, le drobce, ker te lahko zabeleži vsakdo, še tako na hitro." Potrebno je namreč čim hitreje pokriti vsako temo, ne da bi se nanjo pripravljali.
"Na novinarski ravni imamo torej razpad sistema, razdeljen med slabo plačane začasne delavce, ki bodo za večno ostali začasni in nimajo kam napredovati, poskušajo le pobrati minimum, in na drugi strani veterane, ki so vsak svoja republika s svojimi pravili in siti dela, ki ga opravljajo vse življenje.
Vmes pa se trudi in gara drobna manjšina avtorjev, ki rešujejo čast novinarskega poklica, a v zameno dobivajo samo šikaniranja lene večine."
Dotakne se tudi dela urednikov, ki ga, vsaj tistega kvalitetnega, v slovenskih medijih ni več zaslediti. Njihovo delo jih ne zanima in povečini je vse napisano že kar dobro. "Uredniško delo ni nič drugega kot neprestano odločanje in sprejemanje odgovornosti – in ker je ta izginila iz slovenske družbe na splošno, zakaj bi ostala v novinarstvu?"
Situacijo naj bi po mnenju nekaterih lahko popravili lastniki, vendar se je v sporu Pečečnik: Požar izkazalo, da temu ni tako. Privatni kapital še ne zagotavlja kakovosti, če je lastniku bolj kot slednja v interesu da najde službo za svojo žlahto.
Mazzini na koncu zaključi, da je ta novinarski mikrokozmos le odraz celotnega stanja družbenega sistema v Sloveniji.
"Normalnost je v takem sistemu sinonim za povprečnost. Povprečnost je tisto, kar egalitarne družbe najbolj cenijo, in izjemnost tisto, kar najbolj sovražijo, podpovprečnost pa smer, v katero gredo. In zato se morajo čim bolj izolirati, da primerjave niso mogoče."
Celotno razmišljanje si lahko preberete na spletni strani Planet Siol.net.
Zadnje objave
Vse najboljše, domovina!
25. 6. 2026 ob 13:41
Danska mesta naj ne bi več zvenela kot predmestja Islamabada
25. 6. 2026 ob 13:30
Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev
25. 6. 2026 ob 10:30
Do izbranega zdravnika le še štiri dni v tednu?
25. 6. 2026 ob 9:00
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Na podeželju imajo počitnice drugačen ritem
24. 6. 2026 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.