Medtem v Ukrajini: branitelji na bojišču uspešnejši od okupatorjev, Rusija z "nespodobnim povabilom"

Rok Frelih
Vir foto: Profimedia.si


Frontna črta v ukrajinski vojni je, kot vse kaže, zaenkrat dokaj ustaljena. Med okupatorskimi ruskimi silami in ukrajinskimi branilci sicer prihaja do določenih spopadov, v katerih lahko rahlo večje uspehe pripišemo ukrajinski strani. Spopadi so v zadnjih dveh tednih skoncentrirani predvsem na mesti Bahmut na severni polovici fronte in na Herson na skrajno južnem – jugozahodnem odseku.

Mrtvi civilisti in eksplozije v elektrarni: komu gredo zasluge?


Ruske sile nadaljujejo s strategijo obstreljevanja mest po celotni Ukrajini. V tem tednu so obstreljevali celo Užgorod na meji s Slovaško, ki je od Slovenije oddaljen le pičlih 600 km vožnje po cesti. Užgorod trenutno predstavlja enega od logističnih središč, preko katerih se Ukrajina oskrbuje s pomočjo z Zahoda, zato Rusom predstavlja zelo očitno tarčo.
Če Rusi ocenijo, da je določen objekt treba eliminirati, to storijo ne glede na tam prisotne civiliste.

Če Rusi ocenijo, da je določen objekt treba eliminirati, to storijo ne glede na tam prisotne civiliste. To seveda prinaša civilne žrtve in ravno te so razlog za najnovejšo afero med ukrajinskimi oblastmi in človekoljubno organizacijo Amnesty International.

Slednja je v svojem nedavnem poročilu dobršen del krivde za civilne žrtve pripisala dejstvu, da ukrajinske sile uporabljajo civilne objekte za vojaške namene. V svoji burni reakciji je predsednik Zelenski povedal, da ne moremo enako soditi agresorja in tistega, ki se brani. Obenem je treba tudi povedati, da Ukrajina ne namešča civilistov okoli svojih vojaških inštalacij z namenom, da bi jih Rusi pustili pri miru, prvič zato, ker se Rusi ob svojih napadih iz zraka ne ozirajo na civiliste (pri kopenski zasedbi smo videli tudi drugačne primere), in drugič, ker so jim Rusi vojno pripeljali v mesta. Obkoljeni so od zunaj, s travnika, če hočete, in branijo mesto. In v mestu so, neizbežno, tudi civilisti.

Ko smo že pri obstreljevanjih: znano je, da sta v jedrski elektrarni Zaporožje nedavno odjeknili dve, mogoče celo tri eksplozije. Elektrarna je zasedena s strani ruskega okupatorja in je delujoča, čeprav pod upravo ruskega podjetja Rosatom. Sprti strani druga drugo obtožujeta, da sta obstreljevali elektrarno, pri tem se je en reaktor tudi ustavil. Resnica zaenkrat ni poznana in v doglednem času tudi ne bo.

Ukrajinci na bojišču uspešnejši ...


Vrnimo se k spopadom. Rusi si krčevito prizadevajo zavzeti mesto Bahmut v Doneški regiji, po zadnjih podatkih so tudi vpadli v mesto, a so jih ukrajinski branilci po srditih uličnih bojih odbili. Obenem so Ukrajinci sprožili protinapad na Herson iz smeri Mikolajeva, kjer je na desnem bregu Dnepra ostalo ujetih na tisoče ruskih vojakov, ki naj bi varovali zahodni breg med predvidenim napredovanjem ruskih sil na sever.

A kot kaže, bo operacija do nadaljnjega preložena, če že ne opuščena: Rusi so po poročanju ukrajinskih in zahodnih virov utrpeli znatne izgube, obenem pa so ostali odrezani od svojega zaledja, saj so jim Ukrajinci s skorajšnjim uničenjem mostu (po nekaterih podatkih treh mostov) izjemno otežili logistiko, tako oskrbo kot morebiten umik. Rusija naj bi po izjavah britanskih obveščevalcev vzpostavila ladijsko povezavo in zgradila dva pontonska mostova.

V prihodnosti lahko torej pričakujemo nove poizkuse prekinitve povezave, obenem pa bo Rusija najverjetneje storila vse, da Herson obdrži, saj predstavlja izhodišče za napredovanje proti zahodu, s katerim bi prek Mikolajeva lahko skušala zavzeti Odeso in tako Ukrajino popolnoma odrezati od morja ter preko okupiranih ukrajinskih ozemelj povezati Pridnjestrje z matično Rusijo.

... Rusi pa novačijo plačance


Glede na bojno kondicijo, ki jo trenutno demonstrira Rusija, se to še ne bo zgodilo kmalu. Kot zanimivost povejmo, da je Rusija kljub svoji opevani "vojaški superiornosti" pričela uporabljati iranske brezpilotne letalnike. Nič kaj vzpodbudnega za rusko samopodobo ... Prihodnost bo najverjetneje pokazala, da se stvar ne bo ustavila le pri dronih, a o tem drugič.

Omenimo še, da v Rusiji poteka mobilizacija prostovoljnih enot, ki naj bi delovale na območju separatističnih republik. Gre za armadni korpus s predvidenimi 15.500 vojaki, ki bo v veliki meri popolnjen s prostovoljci. Zanj novačijo može med 18. in 50. letom starosti, ki jim je s strani regionalnih oblasti obljubljena enkratna denarna nagrada v višini dobrih 1.100 evrov, mesečno pa naj bi prejemali od dobrih 600 do slabih 900 evrov, za vsak mesec služenja v Ukrajini pa celo več kot 2.200 evrov.

Ob dejstvu, da v času sankcij v Rusiji marsikatera pokojnina ne doseže 100 evrov, je jasno, da Rusija z "nespodobnim povabilom" svoje redne vrste popolnjuje s plačanci. Nekoliko ironično pa je, da Rusi novačijo tudi v Kareliji, zgodovinsko finski pokrajini, ki je bila po drugi vojni Fincem odvzeta s strani Sovjetske zveze. Sedaj tam živi še komajda kak Finec ... Se še kdo sprašuje, zakaj Ukrajinci nočejo Rusov na svoji zemlji?

Rusi že dalj časa niso dosegli kakih omembe vrednih uspehov v boju, (danes obvladujejo manj ozemlja kot v prvem tednu vojne), zato hitijo z utrditvijo oblasti med civilisti; pospešeno izdajajo ruske dokumente, uvajajo rubelj itd. Med separatisti to gre, tisti na strani Ukrajine pa niso tako zelo navdušeni, in državljanska nepokorščina je vseprisoten pojav.

Prvi korak na poti k miru?


Poglejmo si še mednarodno dimenzijo konflikta: Rusija je ponovno obtožila ZDA, da so v vojno neposredno vpletene (ob tem pa seveda pozabila, da je vanjo vpletena tudi sama), a to ni nič novega. Prišlo pa je do preboja glede izvoza ukrajinskega žita: Ukrajino so do tega trenutka zapustile štiri ladje, dogovorjenih pa je še 14 takšnih transportov.

Ne glede na to, da so za dogovorom uradno Združeni narodi, lahko tokrat pohvalimo turškega predsednika Erdogana. Končno se je njegovo sedenje na dveh (ali več) stolih izplačalo in Turki s ponosom povedo, da je botrstvo žitnemu dogovoru med Rusijo in Ukrajino znak, da Turčija spet pridobiva status regionalne velesile.

Kot korak k miru omenjeni dogovor vidi tudi nekdanji nemški kancler Gerhard Schroeder, sicer znan po svojih proruskih pogledih. Nedavno je izjavil, da lahko od žitnega dogovora sprti strani prideta do dogovora o prekinitvi ognja, potem pa naj se konflikt rešuje na dolgi rok; mogoče ne čez 99 let kot Hong Kong, je poudaril, pa vendarle.

V resnici nam zgodovina ponuja vrsto precedensov za tovrstni način, verjetno pa pri tem najbolj izstopa konflikt na Korejskem polotoku. Možno je vse. A žal je, glede na obnašanje ostalih velesil, verjetno bliže resnici nedavna izjava nekdanjega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme: "Če Ukrajina premaga Rusijo, se bomo izognili tretji svetovni vojni. Če je ne, se je ta že začela."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske: Ukrajina bo kljub velikanski ruski premoči zmagala
  • 12. 08. 2024
Vojna v Ukrajini
Ukrajina: Še vedno mesarsko klanje, ruske izgube presegle že 500.000 vojakov
  • 09. 08. 2024
Neusklajenost na vrhu slovenske politike: Nataša Pirc Musar bo odšla v Kijev praznih rok
  • 25. 06. 2024