Med simbolnimi poraženci volitev v Italiji tudi Katoliška cerkev na čelu s papežem: jih sploh še kdo posluša?

vir foto: L’Osservatore Romano, youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Resda v Italiji, kot tudi drugod v Zahodnem svetu, velja načelo ločitve Cerkve in države. In resda niso kandidirali na volitvah, prav tako se niso politično opredeljevali. Pravzaprav so komajda kje pozvali vernike k udeležbi na volitvah. 

A stališča italijanskih škofov - na čelu z rimskim - do glavnih družbenih tem so bila jasna in nedvoumna. Pa vendar se zdi, da jih v tradicionalno katoliški Italiji nihče ni slišal, niti poslušal.

Glavni zmagovalki italijanskih parlamentarnih volitev sta evroskeptično, populistično, levo usmerjeno Gibanje 5 zvezd ter prav tako evroskeptična, protimigrantska desno usmerjena Liga.

Njen predsednik Matteo Salvini je v prestižnem znotrajkoalicijskem boju dosegel morda največjo zmago - tisto nad večnim Silviem Berlusconijem. To mu najbrž daje možnost prvega poskusa sestave nove italijanske vlade.

S Salvinijem bi Italija dobila premiera, ki po lastnih besedah ostaja "ponosen na krščansko tradicijo" in je teden dni pred volitvami prisegel na Sveto pismo in rožni venec, da bo "60 milijonom Italijanom služil s poštenjem in pogumom in se pri tem naslanjal na izvirno italijansko ustavo, ki jo mnogi ignorirajo."

https://youtu.be/hWo9OtXSU-8

Priseganje na "simbola, bistvena za krščansko prakso," pa je zgolj ena izmed stvari, ki je italijanske škofe zmotila glede kandidata za naslednjega italijanskega premiera.

Predsednik italijanske škofovske konference, Nunzio Galantino, je denimo dejanje obsodil kot primer kovanja političnih točk. Mario Delpini, nadškof Milana, kjer se je zgodil "incident", pa je dejal, da lahko vidimo političnega voditelja, ki se na kontradiktoren način razkazuje z evangelijem in rožnim vencem, hkrati pa pridiga "nesprejemanje in zavračanje drugih". Škofje so Salvinija in druge podobno misleče politike povabili, da "pogledajo v oči migrantom" in jih spomnili na doprinos Cerkve k pomoči beguncem.

Izgubili brez sodelovanja


Prav stališče do migrantske problematike je eno od treh področij, na katerih se po oceni novinarke katoliškega medija Cruxnow, Claire Giangravè, najbolj porajajo dvomi, ali ima Cerkev, na čelu s papežem Frančiškom, v tradicionalni katoliški trdnjavi sploh še kakšen vpliv.

Saj ne, da bi Cerkev skušala vplivati na volilni razplet; nasprotno, mnogi papežu očitajo, da je s svojo pasivnostjo "prelomil popkovino, ki je Sveti sedež na italijanski politični svet vezala vse od časiv Pija XII," kot je slikovito zapisal dolgoletni dopisnik iz Vatikana Marco Politi. Navsezadnje Frančišek v svojem nedeljskem nagovoru ni Italijanov niti pozval na volišča.

Tudi italijanski škofje so se, s kritičnimi ocenami do volilne kampanje, večinoma oglasili šele po volitvah. Označili so jo kot "zelo revno in nadrealistično," pa tudi kot "intenzivno in na precej nizki ravni, polno sporov, a brez globljih idej".  Marco Tarquinio, urednik uradnega glasila Italijanske škofovske konference, je zapisal, da je kampanja "potegnila najslabše iz desnice in najbolj grenki antagonizem iz levice," političnim strankam pa je očital, da so povsem prezrle resnična gospodarska in socialna vprašanja, ki hromijo državo.

Nadškof Renato Boccardo je denimo izpostavil odsotnost vsakršne razprave o družinski problematiki ter sprejemanju in integraciji beguncev.

Če je na tej točki Cerkev kot zagovornica sprejemanja in integracije prebežnikov ostala preslišana, je z njene perspektive drugi minus odsotnost stranke, ki bi lahko postala referenca za katoliški glas.

Potem ko so Krščanski demokrati po seriji korupcijskih in drugih škandalov v Italiji že dolgo izven igre in nove stranke, kot Ljudje družine, ostajajo brez resne podpore, so se glasovi katoličanov porazdelili po praktično vseh političnih skupinah.

Bivši vodja Italijanske škofovske konference, kardinal Camillo Ruini, je na podlagi tega ocenil, da italijanskim katoličanom grozi zdrs v "še večjo nepomembnost".

Prav v tej luči lahko ima odločitev Katoliške cerkve v Italiji, na čelu z Vatikanom, da s svojimi smernicami resneje ne posega v predvolilno tekmo, večje posledice, kot so si morda predstavljali. Vprašanje je namreč, če bodo njihova sporočila v prihodnje sploh še slišana.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01