Matej Kovač, Časnik.si: Bankomata ne damo!
Na Časnik.si je bil v sredo objavljen komentar Mateja Kovača o nedavnem razkritju Financ, da je slovenska vlada dobila pismo Evropske komisije, v katerem ta brez ovinkarjenja navaja eventuelne posledice neprodaje državne NLB oz. "bankomata" slovenske tranzicijske levice.
Če ne bo privatizacije, mora NLB namreč vrniti državno pomoč (1,55 milijarde evrov) ter še protivrednost državnih jamstev za slaba posojila in terjatve hrvaških davkoplačevalcev, kar skupaj lahko znese 2,3 milijarde evrov oz. toliko, da lahko ogrozi nadaljnji obstoj banke.
Kot zapiše Kovač, slovenski oblastniki pogosto mislijo, da so "pametnejši" od Bruslja, a so se vsaj na področju notranjega trga in varstva konkurence močno ušteli, saj je to za evropsko povezovanje eno ključnih področjih, ki ima tudi jasno podporo vplivnih članic.
Kot primer navede krizno podržavljenje britanske banke Royal Bank of Scotland (RBS), ki je nasedla celo še bolj kot NLB in jo je že 2008. morala reševati država. V zameno je morala obljubiti prodajo hčerinske banke Williams & Glynn (W&G). Ker se je po izglasovanem brexitu izkazalo, da ta sama verjetno ne bo preživela, se je britanska vlada s Komisijo dogovorila, da lahko RBD obdrži W&G, a mora nameniti kar 800 mio evrov za prehod komitentov h konkurenci.
Za NLB je kaj takega nemogoče pričakovati, saj je jasno, da bo banka uspešno poslovala in bo kupcev zanjo dovolj...
Celoten članek preberite na Časnik.si.
Če ne bo privatizacije, mora NLB namreč vrniti državno pomoč (1,55 milijarde evrov) ter še protivrednost državnih jamstev za slaba posojila in terjatve hrvaških davkoplačevalcev, kar skupaj lahko znese 2,3 milijarde evrov oz. toliko, da lahko ogrozi nadaljnji obstoj banke.
Kot zapiše Kovač, slovenski oblastniki pogosto mislijo, da so "pametnejši" od Bruslja, a so se vsaj na področju notranjega trga in varstva konkurence močno ušteli, saj je to za evropsko povezovanje eno ključnih področjih, ki ima tudi jasno podporo vplivnih članic.
Kot primer navede krizno podržavljenje britanske banke Royal Bank of Scotland (RBS), ki je nasedla celo še bolj kot NLB in jo je že 2008. morala reševati država. V zameno je morala obljubiti prodajo hčerinske banke Williams & Glynn (W&G). Ker se je po izglasovanem brexitu izkazalo, da ta sama verjetno ne bo preživela, se je britanska vlada s Komisijo dogovorila, da lahko RBD obdrži W&G, a mora nameniti kar 800 mio evrov za prehod komitentov h konkurenci.
Za NLB je kaj takega nemogoče pričakovati, saj je jasno, da bo banka uspešno poslovala in bo kupcev zanjo dovolj...
Celoten članek preberite na Časnik.si.
Zadnje objave
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
19. 4. 2026 ob 6:00
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.