Manj znane lokacije za sproščujoč dopust v Sloveniji z darilom države

Peter Merše
10
Kamp Menina z urejenim kopališčem z umetnim jezerom, ki ga napaja reka Savinja vir: visitsavinjska.com

Za pomoč turizmu je slovenska vlada obljubila vaučerje za vse prebivalce Slovenije za plačilo turističnih namestitev v Sloveniji v letošnjem poletju, oziroma do konca leta. Čeprav naša dežela ni posebej prostrana pa se pogosto zdi, da jo še premalo poznamo.

Ker turistične delavce skrbi, da bodo z vaučerji služile le prepoznavne turistične destinacije, (predstavili smo jih v prvem članku) smo poiskali manj poznane kotičke Slovenije in raziskali možnosti, ki jih ponujajo destinacije, na katere ne pomislimo takoj. Zato so pa lahko toliko bolj primerni kot počitniška izbira, kjer bo manj ljudi in več možnosti za prilagajanje dopusta po lastni meri.

Predstavljene možnosti tudi še zdaleč niso vse, kar Slovenija nudi, nam pa lahko dajo nekaj idej, kako kakovostno preživeti letošnji poletni dopust, pri čemer imamo v mislih vse generacije. Hkrati se lahko z izbiro alternativnih destinacij izognete tudi gneči, ki utegne nastati v glavnih turističnih krajih.

V našem raziskovanju smo načrtno izpustili kraje, kot so Piran, Bled, Bohinj, Portorož, Izola in drugi najbolj popularni in prepoznavni turistični biseri, ker verjamemo, da jih že poznate. Seveda pa verjamemo, da boste več kot dobrodošli tudi tam.

Kolpa – več kot »sladko morje«

Kopanje na Kolpi: vir: slovenia.info

Ob iskanju alternative kopanju na Hrvaški obali se reka Kolpa ponuja kar sama od sebe. Kolpa spada med čistejše slovenske reke, njen tok pa je počasen, zaradi česar v toplih poletnih dneh doseže temperaturo tudi nad 25 stopinj Celzija.

Bregovi Kolpe so urejeni za kopanje na več mestih, pogosto je najti tudi pomole, tarzane in na nekaterih mestih tudi tobogane, ki omogočajo skakanje v vodo ter dodatno zabavo ob kopanju. Kampi omogočajo tudi izposojo kanujev, supov ali raftov za čolnarske izzive. Na voljo je več kampov, kjer lahko šotorimo, nekateri ponujajo tudi mobilne hišice. Za tiste, ki imajo na dopustu radi bolj trdno streho nad glavo, pa se najde tudi nekaj hotelov in obilica turističnih kmetij.

Poleg kopanja, Belokranjske gostoljubnosti in kulinarike pa dežela ob Kolpi nudi tudi priložnosti za izlete. Ogledate si lahko kraški izvir Krupe, letalo Dakota DC3 na Otoku ob Kolpi, Krajinski park Lahinja, po krajši vožnji z avtomobilom pa lahko obiščete tudi Gorjance in Kočevski Rog. Kamp Podzemelj nudi tudi adrenalinski park, za tiste, ki iščejo več intime v višjem cenovnem razredu, pa se najdejo tudi glamping hiške. Je pa res, da bo par z vavčerji tam lahko plačal le dve nočitvi.

Bela Krajina je odlična tudi za ljubitelje kolesarjenja. Urejenih kolesarskih poti različnih zahtevnosti imajo 15, za tiste vzdržljivejše pa so lep izziv lahko tudi Gorjanci. V tem primeru ne izpustite obiska koče pri Gospodični, ki se uvršča med najbolj priljubljene koče v Sloveniji.

Še ena prednost Bele krajine je, da je v povprečju precej cenejša kot bolj poznane slovenske destinacije.

Logarska dolina in Zgornja Savinjska dolina – Več kot »Gorski biser«

Logarska dolina, vir: slovenia.info

Še več pohodniških priložnosti ponuja Logarska dolina. Obilica sprehajalnih in gorskih poti nas lahko zamoti za več kot teden dni, najde pa se tudi veliko naravne in kulturne dediščine.

Vreden ogleda je zagotovo slap Rinka z »Orlovim gnezdom« ter več drugih slapov, Logarjeva lipa, izvir Črne in ostanki tradicije oglarjenja ter kapela Kristusa kralja poleg doma duhovnih vaj v domačiji Logarejvih na vstopu v dolino, ki nudi tudi nastanitev družinam, ki iščejo duhovno poglobitev.

Nastanitve so pretežno v turističnih kmetijah, sobah in hotelih, nižje ob Savinji tudi v kampih. Savinja nudi tudi priložnosti za kopanje, pravo kopališče z umetnim jezerom pa ponuja kamp Menina.

Poleg Logarske doline, ki je zaščitena kot krajinski park, sta v neposredni bližini tudi slikoviti Matkov kot in Robanov kot, gornja Savinjska dolina pa ponuja tudi plezališča, možnost vožnje s kajaki, adrenalinski park, rafting in druge aktivnosti na prostem, za zaljubljence ter ljubitelje cvetja in sprehodov pa tudi Mozirski gaj.

Pomurje – gostoljubje, kulinarika, kultura

Tipična panonska hiša, vir: slovenia.info

Za nekatere celo dlje kot hrvaška Istra, Pomurje ponuja odlične priložnosti za dopustovanje. Naravnih kopališč je sicer nekoliko manj, priljubljeno je denimo Soboško jezero, je pa zato tukaj obilica toplic in drugih termalnih kopališč za tiste, ki jim kopanje v jezerih ni tako blizu. Morda pa letos namesto na morju, dopust preživite v toplicah.

Poleg vrhunske kulinarike je Pomurje odlično tudi za kolesarjenje in sprehode, raziskovanje kulturne in naravne dediščine. Tukaj najdemo več gradov, med drugim tudi največjega v Sloveniji – Grad Grad na Goričkem, ki ima 365 sob, vas Filovce z muzejskimi s slamo kritimi hišami, plečnikovo cerkev v Bogojini, in še mnoge druge. V več krajih se lahko naučite lončarjenja in spoznate tradicionalne običaje. Ljubitelji(ce) orhidej zagotovo ne bodo zgrešili tropskega vrta v Dobrovniku, kjer je dom enega večjih dobaviteljev orhidej na slovenskem trgu.

Med atrakcije vsekakor sodita tudi razgledni stolp Vinarium v bližini Lendave in doživljajski park Vulkanija na Goričkem. Nastanitev nudi obilica turističnih kmetij, apartmajev, manjših hotelov in samostojne hišice, krite s slamo v Panonski vasi. Kampi se večinoma držijo termalnih kompleksov.

Za kakšen dan se je vredno odpraviti tudi do Ptuja in okolice, morda obiskati romarsko Ptujsko goro, Turnišče, v okolici Ptuja pa ljubitelji zgodovine najdete tudi rimske igre, ki bodo potekale od 20.-23. avgusta. Ob poti proti počitnicam pa se je vredno ustaviti tudi v Žički kartuziji, blizu Slovenskih Konjic.

Smaragdna reka s svojo okolico – adrenalinski, kulturni in naravni raj

Reka Soča s kajaki, vir: slovenia.info

Med najlepše reke v Sloveniji zagotovo sodi reka Soča s svojo značilno smaragdno barvo. Nastanitev v njeni dolini in okolici ne manjka, od hotelov, do turističnih kmetij, apartmajev, sob in kampov. Najdete tudi luksuzne glamping hišice.

Posočje je zagotovo raj za ljubitelje adrenalinskih športov, od spustov po reki Soči z rafti in kajaki, do soteskanja, gorskega kolesarjenja, planinarjena in zip-lina. Naravne znamenitosti se raztezajo od slapov do korit, gorskih planin in sotesk.

Čeprav je reka Soča za običajno kopanje nekoliko premrzla, pa njeni pritoki s posameznimi tolmuni nekoliko potešijo tudi to dopustniško željo. Priljubljena sta denimo bližnji Nadiža in Lepena, nižje tudi Idrijca in Bača. Že tako široka obilica kulturne dediščine postane še bistveno večja, če se zapeljemo še v kakšno sosednjo dolino.

Dolina Soče je tako lahko poleg pohodniških, adrenalinskih in kolesarskih izzivov odlično izhodišče za raziskovanje ostankov Soške fronte, največjega gorskega vojaškega spopada v zgodovini človeštva, življenja v preteklosti prek različnih muzejev (Trenta, Kobarid).

Za enodnevni izlet ali večdnevno raziskovanje pa sta odlični destinaciji tudi Idrija z rudnikom živega srebra, divjim jezerom, čipkami in bližnjo Bolnico Franja ter kulinaričnim doživetjem lokalnih žlikrofov ter Goriška brda, dežela češenj in vrhunskih slovenskih vin, ki le nadgradijo odlično kulturno prepletanje Sredozemlja in Alp. Ob tem ne zgrešite največjega kamnitega oboka na svetu, s katerim se ponaša Solkanski most ter Svete gore, primorskega romarskega središča. Tako o Idriji kot o Goriških Brdih je smiselno razmisliti tudi kot o samostojni destinaciji za počitnice.

Še več zanimivih lokacij

Goriška Brda, vir: slovenia.info

Za nekaj dni počitnic je smiselno razmisliti tudi še o nekaterih drugih lokacijah. Kopanje v naravi v obilju ponujajo tudi reka Krka, Bloško jezero, vodni park Radlje ob Dravi, jezero Jasna v Kranjski Gori, Bloško jezero, Kočevsko jezero, Velenjsko jezero in obilica termalnih kopališč.

Odmaknjena alpska dolinica v bližini meje z Avstrijo je Jezersko – za ljubitelje miru v slikoviti naravni kulisi.

Okolica Žužemberka poleg Krke nudi tudi množico kolesarskih priložnosti, podobno tudi Kranjska Gora. V večini teh krajev najdemo tudi igrišča za odbojko, nogomet, otroška igrišča, izposojo čolnov, kulinarična doživetja, turistične kmetije, in lokalne posebnosti. Pohodnikom gostoljubje nudi 179 gorskih koč po vsej Sloveniji.

Z malo kreativnosti lahko ustvarimo še boljše počitnice od običajnih

Slovenija ponuja toliko doživetij, da se jih še sami ne zavedamo dobro. Tujci, ki prihajajo k nam šele dajo vedeti, na kako posebnem koščku planeta smo doma.

Za mnogo znamenitosti v domačih koncih si v normalnih razmerah ne vzamemo časa. Naj bodo zaprte meje in turistični vavčerji vzpodbuda, da preizkusimo tudi kakšno atrakcijo v domačih koncih.

Pa naj bo to kolesarjenje skozi rudnik, soteskanje, rimske igre, kajak izlet po Krki ali Kolpi, degustacija vin v Goriških Brdih ali Vipavski dolini, morda v Halozah, pohajkovanje od enega vrha s cerkvico do drugega, opazovanje razgledov in raziskovanje gostoljubja turističnih kmetij.

Morda se bomo po teh počitnicah vprašali, kako to, da za vse to sploh nismo vedeli in bomo slovenske znamenitosti raziskovali tudi prihodnja leta.

Doniraj

10 KOMENTARJI

  1. Že nekaj dni se na spletnih straneh Domovina rola reklama za Slovensko vojsko. Prepričan sem, da to nima nobene zveze s tem, da minister na ministrstvu za obrambo prihaja iz Nsi. Samo levičarske nevladne organizacije so tako nemoralne, da prejemajo denar iz državnega proračuna.

    • Med bralci katerega medija, če ne tistega z imenom Domovina, bi se pa po tvoje morali iskati rekruti za Slovensko vojsko? V Mladini mogoče in drugih medijih, kjer vsake toliko zbirajo podpise za ukinitev te iste Slovenske vojske?
      Sicer pa je teh oglasov po vseh medijih polno.

      Ter še – kakšno vezo ima to z manj znanimi lokacijami za dopust v Sloveniji? Uredništvu priporočam, da pod članki ne objavljajo komentarjev, ki nimajo nobene zveze s temo članka.

    • Slovenska VOJSKA je ustanovljena zato, da VARUJE NAŠO DOMOVINO.

      Ta spletni čosopis, ki je namenjen predvsem DOMOLJUBOM, je prav primeren, da dela REKLAMO tudi za NAŠO vojsko.
      Komur je Slovenska vojska v napoto, ta tlači domovino Slovenijo !

  2. Bravo, Domovina!
    Doslej je v našem turizmu veljalo geslo: “Spoznavajmo svet in domovino!” Pri čemer si mnogi nikoli niso vzeli časa, da bi se kdaj od “svetovnih destinacij” obrnili tudi v domače okolje, ker to nikoli doslej ni bilo modno oz. “in”.
    Posledice izrednih pandemijskih in post-pandemijskih razmer po vseh državah Evrope in sveta pa nas silijo, da geslo obrnemo: “Spoznajmo domovino – in spoznavali (bomo) tudi svet!”
    S proti-krizno podarjenimi turističnimi boni vlada nikakor ne bo otipljivo pomagala le domačemu turističnemu in gostinskemu gospodarstvu ter ga spodbujala k dodatnemu dejavnemu in kakovostnemu pridobivanju in razvajanju domačih gostov. Tako rekoč mimogrede bo aktualna vlada dejavno in otipljivo spodbudila tudi premnoge Slovence in državljane RS, da se bodo končno ozrli tudi neposredno okoli sebe, se nemara navdušili tudi nad turističnimi, naravnimi, zgodovinskimi, arhitekturnimi in umetnostnozgodovinskimi dragotinami v bližnjem domačem okolju, ki ga večinoma sramotno slabo poznajo. Nemara si bodo Slovenci in državljani RS tudi na tak način mimogrede bogatili in krepili nujno pozitivno domoljubje, nacionalno samozavest in samospoštovanje, kar vse je predpogoj za resnično svetovljansko odprtost ter pokončno in dostojanstveno človeško strpnost do drugih in drugačnih ljudi – od blizu in daleč.

  3. Sicer pa je tudi KRAS vreden ogleda. Prileže se tudi pokušina PRŠUTA in TERANA.

    Tudi na Krasu imamo nekaj TURISTIČNIH KMETIJ, Hostel, Kraško vasico ŠTANJEL, z obnovljenim gradom in hišami.

    V Sežani je precej NASTANITVENIH kapacitet.
    Bližnja LIPICA z Lipicanci pa je prav nekaj posebnega. Sedaj temeljito obnavljajo HOTEL-Maestoso.

    Predvsem je v Lipici neokrnjena ZELENA NARAVA, med katero se pasejo konji Lipicanci.
    Stara Avstrija je Lipico in lipicance zelo čislala.
    Znana je enekdota kako so CESARJI z Dunaja v svoji državi občevali v NEMŠČINI, v tujini pa v FRANCOŠČINI, toda s konji Lipicanci, so vedno govorili v SLOVENŠČINI.

  4. Prav je, da se pove več o lepotah Slovenije. Vendar pa besedna zveza “Darilo države” zavaja. Ne, to ni darilo države ampak lahkomiselne politike, to bo na kredit in na račun nas davkoplačevalcev. Dvakrat narobe, namreč psihološko ker sporoča pojdite na dopust, na tuj račun in ekonomsko, gre za nepotrebno zapravljanje. Ko nimam denarja si pač dopusta ne privoščim, večina nas je to dala skozi.

  5. V zvezi s temi vaučerji je narobe predvsem to, da so namenjeni zgolj in samo prenočitvenim kapacitetam. Nastanitvene kapacitete same po sebi niso prav veliko od turizma. Važna je tudi ponudba okolice. Prav bi bilo, da bi se z njimi lahko plačevalo tudi zaključene pakete, ki bi vsebovali prenočitev in še druge storitve, ki oblikujejo turistično ponudbo (vstopnine v muzeje, galerije, parke, kvalitetno vodenje…) Bati se je, da bodo gostje porabili te vrednotnice, dodatne potrošnje (torej lastnega in ne državnega denarja) pa preprosto ne bo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime