Mamljivost instant uspeha: stranke kot je NSi bodo trpele, dokler ne dobimo zrele demokracije

Rok Čakš
13
Rok Čakš

Zadnje dni lahko v mnogih medijih prebiramo raznovrstne insajderske informacija o preigravanjih v Novi Sloveniji. In čeprav določeni politiki pisanje Domovine včasih skušajo diskreditirati s tem, da smo portal te stranke, imam ob prebiranju novic občutek, da na Domovini še najmanj vemo, kaj se znotraj NSi dogaja.

Ampak to je manj pomembno. Predpostavimo, da so znotrajstrankarski pomisleki o tem, ali na državnozborske volitve s sedanjo predsednico ali kakšnim novim obrazom, realno dejstvo. Kot je tudi dejstvo, da dobrih sedem odstotkov Ljudmile Novak v predsedniški tekmi ni doseglo pričakovanj nje same, kot tudi ne večine strankinega vodstva.

Ali je Novakova res zatajila ali je njihovo razočaranje zgolj posledica previsokih pričakovanj, je drugo vprašanje. Dejstvo ostaja, da Ljudmila Novak ta trenutek Novi Sloveniji zagotavlja svojih sedem, osem odstotkov in nič več (ter nič manj) kot to. Preboja med velike z njo na čelu nedvomno ne bodo dosegli.

A ključno vprašanje, ki si ga strankini strategi morda premalo resno zastavljajo je, ali je v obstoječih političnih okoliščinah v Sloveniji sploh realno, da ta preboj dosežejo s komerkoli drugim. Oziroma drugače, je stanje demokracije v državi na zrelostnem nivoju, ki bi omogočal volilni triumf stranki, kot je Nova Slovenija?

Kaj jih dela drugačne

V čem so pravzaprav krščanski demokrati drugačni od SMC in Pozitivne Slovenije, strank, ki sta dobili zadnje dvoje volitev? Zagotovo bi mnogo manj vašega časa potratil z iskanjem podobnosti, a poskusimo morda zgolj z dvema bistvenima razlikama.

Prva je v tem, da je NSi politična združba ljudi, ki jih povezujejo skupne vrednote, medtem ko sta drugi dve produkt interesov; materialnih, kariernih, kakršnihkoli že.

In drugič, NSi sodi med stranke, grajene iz korenin, od spodaj navzgor, PS in SMC pa ravno obratno – od izpostavljenega voditelja navzdol; kot da bi v naravnem redu rastlina najprej dobila cvet, šele nato pa bi ji zrasli listi, steblo in korenine.

S politološkega stališča zame v Sloveniji obstajajo le tri resne stranke; Socialni demokrati, Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija. Pogojno še Slovenska ljudska stranka, če je ne bi tako hudo zašuštrali. Vse drugo je instant izrodek nezrelostne demokracije, ujetniki katere bomo, dokler bodo na volitvah prosperirali razni politični analfabeti tipa Janković, Cerar ali Šarec.

S tem jim ne odrekam strokovnosti na njihovih področjih, a ena večjih napak, ki smo jo v razvoju naše mlade demokracije storili, je, da smo omalovaževali in depolitizirali politiko. Rečeno drugače, po (kariernih) politikih smo tako dolgo pljuvali, da so ljudje začeli voliti nepolitike ali pa ostajati doma.

A politika je obrt kot vsaka druga in za kvalitetno upravljanje z državo so potrebni karierni politiki, ki skozi dolgoletni politični proces razvijejo veščine svojega posla.

Politika je obrt kot vsaka druga in za kvalitetno upravljanje z državo so potrebni karierni politike, ki skozi dolgoletni politični proces razvijejo veščine svojega posla.

Bi pustili, da vas namesto zdravnika operira poklicni igralec?

Resda včasih z njo nismo zadovoljni, a nezadovoljni smo tudi z otroško srčno kirurgijo v UKC Ljubljana, pa to še ne pomeni, da bomo v njej zdravnike zamenjali s podjetnikom, pravnikom in poklicnim igralcem, ter jim v roke porinili skalpel, naj operirajo naše otroke.

Tako bi morali razmišljati tudi o politiki, če se želimo enkrat za vselej rešiti upravljanja države po principu »operacija uspela, pacient umrl«.

Šele ko bomo državljani volili politike iz strank z vrednotami, tradicijo in kilometrino, bomo naredili pomemben korak v smeri zrele demokracije.

Preživeti obračun …

A v slovenski politični realnosti se včasih zdi, da to še ne bo kmalu. Zato ne čudijo pomisleki v resnih strankah nad trnovo potjo, ki so si jo zadali ter jih mami instant formula tekmecev, ki čez noč uspejo podvojiti ali potrojiti rezultat, ki si ga sami težko prigarajo na terenu.

NSi denimo že leta svoje mlade člane izobražuje na politični akademiji, kjer pridobivajo potrebna znanja in veščine. Te nadgrajujejo z izkušnjami v politični praksi. Podobno karierne politike vzgajajo tudi v ostalih resnih strankah. Dolgoročno je to edina pot do slovenskega Sebastiana Kurza, ki se ga sedaj tako goreče išče. Če bodo vztrajali na svoji poti, njihov čas še pride.

Res pa ta ne bo napočil že čez nekaj mesecev, ko se bo v najbolj kaotičnih in nepredvidljivih volitvah do sedaj kot v kakšnem obračunu pri O. K. Corralu na življenje in smrt pomerilo teh par resnih strank in okrog deset prostih strelcev, ki si želijo njihovih poslanskih stolčkov.

Verjamem, da bomo po tem velikem čiščenju političnega prostora kanček bližje demokratični zrelosti, ki gre v prid resnim in ne instant političnim projektom. Takrat bo čas za organske spremembe tudi v strankah, kot je NSi. A ne po formuli novih obrazov, temveč po postopku zrele kontinuitete, ki na vrh lahko pripelje le izgrajenega kariernega politika.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 13

  1. Bomo dopustili, da našo državo namesto poštenega politika, vodi obramboslovec bivše komunistične FDV, z nikoli razčiščenimi zadevami, kot so, prodaja orožja, Depala vas in Patria. V zadevi Patria je Avstrijsko sodišče dokazalo, da je Zagožen, visok član STRANKE SDS prejel 800.000,00€.
    NE BOMO DOPUSTILI.

    • Fejst si mahnil mimo. Govori v aoristu, dovrsnem pretekliku. To JE bila stranka vrednot, to JE bila stranka krscanskih korenin, a ni vec! Zdaj je to stranka, umaknjena od dr. Bajuka, vrednot krscanstva in je mavricna stranka, Kucanova zlahtna desnica. Ni Novakova krivec, kriv je ves NSI s podporniki na celu. Postavili so se na stran antikrscanstva, delili vrednostne sodbe o cloveku, Drzavniku, ki je poleg vsega tudi moz in oce, se hahljali ob tujih nesrecah in doletala jih bo kazen na volitvah. Skenslali so sodelovanje z SLS, desnico, …, skenslali so Parlament, igro velikih. Bravo, Kucan, mavricarji in volivci, ki s obracajo k Listi Serpentinska! Krivdo naj edino in samo in predvsem tajnistvo NSI isce in poisce pri sebi.

      • Hvala Bogu,da so se odmaknili od Bajuka.Bajuk je bil satelit Janše,in posledično jih je to vrglo iz DZ.Dajte si naliti že enkrat čistega vina! Bajuk je spravil stranko iz DZ,Novakova,Toniin….. pa so jo pripeljali nazaj!

  2. Menim, da je N.Si normalna stranka, z dobro razvito notranjo demokracijo. Tudi jaz se vprašujem, zakaj stranka N.Si v slovenskem političnem prostoru ne kotira višje ? Njeni poslanci v DZ dobro nastopajo, niso žaljivi in niso napadalni. So strokovno ustrezno podkovani in prijazni.
    Ocenjujem, da imajo ljudje rajši bolj akresivne politike, ki izpostavljajo naše frustracije in naša nezadovoljstva kot pa politike, ki imajo vizijo in konkreten program razvoja za Slovenijo. Na žalost, pri nas še vedno bolj uspevajo populisti, ki veliko obljubljajo. N.Si je resna stranka s krščanskimi vrednotami, ni diktatorska in ni populistična. Po mnenju gospodarstvenikov ima najboljši gospodarski program. Zelo si prizadeva za spravo, saj je bil po njeni zaslugi sprejet zakon, ki omogoča izkope žrtev komunističnega nasilja iz prikritih grobišč. To je le nekaj detajlov, po katerih je N.Si znana.

  3. Ob prebiranju sem se spomnila Ted Talk-a Simona Sineka in prebliska, kako zelo N.Si poudarja načrt, konkretne rešitve, opravilnost, ne ponudi pa jasne in odkrite vizije. Se mi zdi, da to res najbolj pogrešam – super je, da znajo poslanci vzdrževat kulturni nivo komunikacije pa da imajo tudi jasne ideje in načrt za prihodnost, ampak če ne poznamo vizije, če ta ni ves čas v ospredju, ljudje tudi ne poznamo stranke. In potem volimo samo tisti, ki smo pripravljeni o namenu in usmeritvi stranke sklepati glede na opažene vrednote posameznih članov ali glede na nakazane namene posameznih ukrepov. Tisti, ki tega niso pripravljeni ali pa se v teh vrednotah ne prepoznajo povsem, pa pač volijo koga drugega ali pa sploh nikogar.

  4. Takaj NSi ne kotira višje? Enostavno. NSi ima program, ki ga ne more uresniciti. Koaliciji z SDS zavrača (tam imajo tudi na celu kariernega politika), SD in instant stranke pa imajo diametralno nasproten program.

    Zaradi zgoraj povedanega volivci pač iščemo druge alternative. Glas za NSi je glas vržen v smeti. Dokler seveda NSi ne spremeni svoje politike izključevanja potencialnih zaveznikov.

    • Rak rana desnice je huda politična naivnost. S tako naivnostjo se je proti partiji borila že predvojna strankarska elita in zdaj dobro vemo, da ni bila niti malo učinkovita.
      Kdor kolikor toliko pozna našo današnjo “levico”, dobro ve, da izhaja v celoti iz dediščine komunizma – v celoti, ne le SD kot pravna naslednica partije. Smo namreč s partijskim pogledom na politično življenje danes vsi tako globoko okuženi, da se večini, ki o politiki ne razmišlja kaj dosti, zdi, da je partijski pogled na demokracijo, ki da jim mora omogočiti trajno in popolno oblast, čisto v redu in “kaj se desnjaki nekaj repenčijo”.
      Stranka NSi je iz naivnosti in v želji po uspehu v bistvu sprejela partijske sugestije, misleč, da se bo s tem prikupila levičarskim volivcem, da bodo glasovali zanjo. Tako je recimo podprla arhivski zakon, kljub temu, da ta neupravičeno otežuje in omejuje dostopnost arhivskih listin. Ostro se je oddaljila od SDS in še posebej od Janše – najbrž v upanju, da bo zato dobila več pohval z “leve” strani (?), žanje pa bolj prezir in posmeh kot kaj drugega. In tako dalje.
      Čas bi že bil, da bi desne stranke enkrat že prišle od naivnosti k pameti in realizmu. Dobro bi bilo, da bi se iz politične zgodovine kaj naučile, ne pa da znova in znova nasedajo na lansirane prozorne finte. Še vedno ne razumejo, da so vsak dan žrtve nenehnih laži, sprenevedanja in zavajanja s strani “levice”. Ta se ne bo spremenila, dokler jih enkrat temeljito ne dobi po glavi – le zakaj bi se, dokler s takimi metodami političnega boja čisto lepo uspeva?

  5. Ni težava »trpljenje« strank, težava je trpljenje naroda, njegova blaginja in njegovo moralno propadanje! To usodo pa si izbira sam, demokracija mu to omogoča! Grenka, trpka resničnost!
    »Narod si bo pisal sodbo sam!«, znameniti stavek Ivana Cankarja. To pa je le prispodoba in njena dobesedna uporaba ne more ustvariti blaginje in sreče tega naroda. Usmeriti in voditi ga morajo sposobni in pošteni voditelji, državniki! Če jih narod ni sposoben prepoznati bo trpel naprej in izbral »sodbo«, ki jo odslikava sedanji trenutek.
    Bojim se, da bo potrebnih še nekaj desetletij za njegovo prebujenje! Jamstvo za mojo napoved so številni vzroki, navedel bom štiri: šolstvo, negativen izbor v vseh državnih ustanovah in podjetjih, priskledništvo ustanov in strokovnjakov, ki se napajajo iz državnega proračuna, tudi strank ter nazadnje korupcija, ta podpira usmeritev, ki skrbi, da narod ne spregleda.
    Ustvarjamo enakost in preprečujemo enakopravnost! Orwel je v socializmu prepoznal še »manj enakopravne«, v našem socialističnem kapitalizmu so ti redkost, imamo pa zato novo večinsko skupino »manj enake«. Dodajam še povzetek svojega prispevka, izposodil si ga bom pri Latincih: » Mundus vult decipi, ergo decipiatur!« Svet hoče, da ga varamo, torej varajmo ga!

  6. Strinjam se z Butalcem.
    NSI vztrajno ponavlja, da v vlado z Janso kot predsednikom ne bodo sli.
    Ocitno se pripravljajo, da bodo sodelovali v levi vladi. Kako naj desni, se vec, kako naj krscanski volilec zaupa taki stranki?
    Saj ve, da bo NSI v levi vladi se neprimerno bolj podrejena in ponizevana, kot je bila kdajkoli v Jansevi vladi.

Komentiraj