Izgubljena tožba Madžarske in Poljske na Sodišču EU odpira vrata za finančno kaznovanje držav članic

Uredništvo
Sodišče EU je danes v Luksemburgu zavrnilo tožbi Madžarske in Poljske proti zakonodaji Unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava. Evropska zakonodaja v obliki uredbe, ki sta jo na sodišču izpodbijali Poljska in Madžarska, opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Izid ni presenečenje, saj je tudi generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Campos Sanchez-Bordona v začetku lanskega decembra predlagal zavrnitev tožb Madžarske in Poljske. Njegovo mnenje za sodišče ni zavezujoče, vendar mu sodbe večinoma sledijo.

Analitiki so prepričani, da bo sedaj konec taktiziranja in bo Evropska komisija glede zamrznitve evropskega denarja odločneje ukrepala proti obema državama.

EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 in o skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1824 milijard evrov.

Z njo je bil vzpostavljen splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije v primeru kršitve načel pravne države v državah članicah. Za dosego tega cilja uredba dopušča, da Svet EU na predlog Evropske komisije sprejme zaščitne ukrepe, kot sta začasna ustavitev plačil v breme proračuna Unije ali začasna ustavitev odobritve enega ali več programov, ki se financirajo iz tega proračuna.



Uredba gre seveda v prvi vrsti proti Madžarski in Poljski, ki sta že v postopkih EU, saj ta Madžarski oporeka, da zlorabe ali korupcija z evropskimi sredstvi niso učinkovito preganjane, na Poljskem pa vidi težavo v reformi pravosodja, ki naj bi vodila do podrejanja pravosodja aktualni oblasti. Omenjeni državi sta zato na Sodišču EU vložili tožbo zaradi razglasitve te uredbe. Blokado sprejetja sedemletnega proračuna EU in programa za okrevanje pa sta končali, ker je bilo v sklepe vrha EU ob koncu zapisano, da bo Evropska komisija pripravo smernic za uporabo uredbe končala po sodbi sodišča.

Kako sta na sodišču Madžarska in Poljska izpodbijali uredbo


Njuni izpodbijanji v tožbi proti EU se med drugimi razlogi opirata na neobstoj ustrezne pravne podlage v pogodbah EU in DEU, na obvoz postopka iz člena 7 PEU, 3 na prekoračitev pristojnosti Unije in na kršitev načela pravne varnosti. Madžarska in Poljska sta v procesu argumentirali, da uredba o pogojevanju glede kršitve načel, ki sodijo v pojem vladavine prava, nima pravne podlage v pogodbi o delovanju EU. Mehanizem glede nadzora vladavine po njunem tolmačenju v pogodbah sploh ni predviden. Zato naj bi imel enak učinek kot spreminjanje pogodbe.

Cilj mehanizma se po njunem mnenju prekriva s postopkom po 7. členu, ki je sprožen proti obema državama članicama glede kršitve temeljnih vrednot EU, a se izogne v njem zahtevanemu soglasju. Prepričani sta tudi, da sta diskriminirani v primerjavi z drugimi.

V utemeljitev svojih trditev sta se Madžarska in Poljska sklicevali tudi na zaupno mnenje pravne službe Sveta o prvotnem predlogu, na podlagi katerega je bila sprejeta uredba, kar je sodišče na podlagi prevladujočega javnega interesa, ki ga pomeni preglednost zakonodajnega postopka, kljub ugovoru Sveta dopustilo.

Argumentacija sodišča


Sodišče Evropske unije je zadevi obravnavalo po hitrem postopku. Odločilo je, da je bil mehanizem pogojevanja sprejet na ustrezni podlagi in je združljiv s postopkom po 7. členu. Spoštuje meje pristojnosti, ki so podeljene Uniji, in načelo pravne varnosti, so zapisali.


Odločili so tudi, da je cilj uredbe “zaščita proračuna Unije proti posegom, ki dovolj neposredno izhajajo iz kršitev načel pravne države, ne pa kaznovanje takih kršitev samo po sebi”. Postopek po uredbi je mogoče “začeti le, če obstajajo utemeljeni razlogi ne le za domnevo, da v državi članici prihaja do kršitev načel pravne države, ampak zlasti za domnevo, da te kršitve dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje, ki vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov”.

Sodišče je v današnji sobi pojasnilo še, da se z uredbo zahteva ugotovitev resnične povezave med kršitvijo enega od načel pravne države in posegom ali resnim tveganjem za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije in ali za njene finančne interese ter da se mora taka kršitev nanašati na primer ali ravnanje, ki ga je mogoče pripisati organu države članice in je pomemben za dobro izvrševanje proračuna Unije. Pojem “resno tveganje” je po njihovem mnenju ustrezno pojasnjen v finančnih pravilih EU. Kot je še odločilo Sodišče, morajo biti sprejeti zaščitni ukrepi strogo sorazmerni z vplivom ugotovljene kršitve na proračun Unije.

Kaj se bo zgodilo sedaj?


Na Madžarskem so se na odločitev sodišča že odzvali in dejali, da gre za politično odločitev sodišča EU, ker bo na Madžarskem potekal referendum o zaščiti otrok. Obširnejši odziv je predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs napovedal za popoldan.

Na drugi strani je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pozdravila odločitev sodišča in napovedala, da bodo na podlagi sodbe sodišča EU v prihodnjih tednih sprejeli smernice za uporabo mehanizma pogojevanja izplačil v praksi.



Mnogi analitiki menijo, da je sedaj konec zavlačevanja, ki sta ga na nek način izsilili obe državi, ter da bo ravno Evropska komisija sedaj pod pritiskom ostalih inštitucij Evropske unije, da ukrepa proti Madžarski in Poljski.

Nekateri pa tako kot Oliver Grimm v svojem tvitu ne verjamejo, da bi do zamrznitve sredstev lahko prišlo kmalu.



 







Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Štiri popotniške (4/4): Opatija Mogila in naš sloviti pater Ašič
  • 25. 12. 2025
16 let od tragedije v megli Smolenska in vstajenje poljskega orla
  • 10. 04. 2026
madzarska_zastava.jpg
Oblast pri vzhodnih sosedih z Magyarjem ostaja konservativna, leve stranke volivci odpihnili
  • 13. 04. 2026