Macron vendarle prepričljiveje, kot je kazalo, a politična prihodnost ostaja negotova

Peter Jerman

Foto: Profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK


Medtem ko so ankete javnega mnenja v zadnjih tednih nakazovale počasen padec podpore aktualnemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, je kandidat vladne koalicije En Commun včeraj prejel 28 % glasov v prvem krogu predsedniških volitev in se kot prvi zanesljivo uvrstil v drugi krog. Poleg njega sta tudi kandidata desne in leve skrajnosti, Marine Le Pen in Jean-Luc Mélenchon, izboljšala svoj rezultat glede na predsedniške volitve pred petimi leti.

Tako se je Francija znašla v pričakovanju drugega kroga predsedniških volitev, v katerem se bosta spopadla ista tekmeca kot na zadnjih volitvah leta 2017. Kot pričakovano, se je večina drugih kandidatov že odločila, da bo v drugem krogu podprla Macrona. Tako se bosta v naslednjih dveh tednih spopadla Macron in Le Penova, slednja bo poskusila zbrati vse glasove desno-sredinske opozicije, kar bo težka in verjetno nemogoča naloga. Tako se bomo Slovenci in Francozi odpravili na belo nedeljo 24. aprila na volišča, kjer se bomo odločali o prihodnosti naših dveh držav.

Nepričakovana zmaga Macrona in dokončni poraz tradicionalnih strank


Največje presenečenje prvega kroga volitev je nepričakovano dober rezultat Macrona (28 %), saj so mu v sklepnem delu kampanje tako ankete kot mediji napovedovali negotov boj za prvo mesto. Med Macronovimi predvolilnimi predlogi je zlasti napoved dviga starosti za upokojitev na 65 let povzročila plaz hudih kritik francoske javnosti.

Macronovo zmago je treba razumeti predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini, ki mu je pomagala, da se je predstavil kot predsednik, ki uspešno vodi državo v vojnem času in zaradi njegove jasne podpore jedrski energiji v francoskem energetskem sistemu. Verjetno mu je prav to pomagalo prepričati tradicionalne levo-sredinske in desno-sredinske volivce, da so ga kot leta 2017 še enkrat podprli.

Prvi krog predsedniških volitev je prinesel zgodovinski poraz tradicionalnih sredinskih strank, saj so socialisti (PS) tako kot republikanci (LR) dosegli najslabši rezultat v njihovi zgodovini. Kandidatka desne-sredine Valérie Pécresse je dosegla manj kot 5 % glasov, kar je popolna politična katastrofa glede na prejšnje volitve, ko je njihov kandidat François Fillon kljub umazani kampanji levice še vedno dosegel okoli 20 % glasov. Tudi za socialdemokratsko županjo Pariza Anne Hidalgo je bila včerajšnji volilni dan črn, saj je prejela manj kot 3 % glasov. V zvezi s tem je treba omeniti, da sta ti dve stranki od odhoda Charlesa de Gaulla leta 1970 do leta 2017 dominirali v francoskem političnem prostoru.

Marine Le Pen v lovu na leve glasove


Marine Le Pen, ki se je potem, ko je pred desetimi leti nasledila svojega očeta, sedaj že tretjič podala v boj za predsedniški stolček, je dosegla še kar soliden rezultat, še posebej če vemo, da je tokrat prvič imela resno konkurenco  na svojem političnem polu v obliki kontroverznega polemika Erica Zemmourja.

Kljub temu je Le Penova dobila po trenutnih podatkih okoli 23,5 % glasov in poleg tega pridobila podporo Zemmourja (7,2 % glasov), drugega kandidata na radikalni desnici in nekaterih vidnih članov republikancev. Vendar, četudi bi ji uspelo združiti (radikalno) desnico, bo pot do zmage skoraj nemogoča brez minimalne podpore francoskega levega političnega pola.

Zato bo v naslednjih dveh tednih imela skoraj nemogočo nalogo zbrati večino, saj so ji čisto vsi levi opozicijski kandidati jasno zavrnili kakršnokoli podporo. Kljub temu se je Le Penova v včerajšnjem govoru osredotočila na socialna in ekonomska vprašanja in odprto povabila vse volivce in stranke, da se ji pridružijo pri oblikovanju anti-Macronove koalicije. Priznati je treba, da se je kandidatka radikalne desnice v zadnjih petih letih približala politični sredini, kar ji bo res prineslo več glasov kot leta 2017, a kljub temu se zdi njena zmaga v drugem krogu skoraj nemogoča.
Nedeljske volitve so prinesle dokončni poraz in propad francoskih tradicionalnih strank

Levica se zbrala za Mélenchonom


Včerajšnje volitve so bile pomembne tudi za kandidata radikalne in širše levice Jean-Luc-Mélenchona, saj so bile to po njegovih treh neuspešnih kandidaturah, bržkone to njegove zadnje volitve. Njegov zadnji hura sicer zanj ni velik poraz, ampak skoraj zadnja zmaga nad preostalo garnituro francoskih levih strank.

Kljub temu, da je tokrat imel večjo konkurenco kot pred petimi leti, se je kandidat radikalne levice skoraj uspel uvrstiti v drugi krog in uspel izboljšati rezultat na dobrih 22 % volilne podpore. S tem mu je uspelo dodobra prestrašiti Marine le Pen, saj ji je nekaj ur pošteno dihal za ovratnik, da se je bala za svoje drugo mesto.

Mélenchon je s svojim odličnim rezultatom dokončno prisilil francosko levico, ki se mu bo morala pridružiti na njegovi poti v skrajno (maoistično) levo politično smer. Ironično se mu lahko zgodi, da bo njegova stranka ravno po tej zmagi razpadla, če bo kmalu zapustil čelo svoje stranke nepokorjena Francija. Z njegovim odhodom lahko pričakujemo hud znotraj strankarski boj za oblast, ki bo verjetno pripeljal do njegovega političnega gibanja

 Negotova politična prihodnost


Kot smo že omenili, so včerajšnje volitve prinesle dokončni poraz in propad francoskih tradicionalnih strank. A četudi bo Macron zmagal v drugem krogu volitev, kar je zelo verjetno, se bo moral v naslednjem mandatu spopasti s širšo in močnejšo opozicijo kot sedaj. Pri razvoju dogodkov bodo ključne prihajajoče parlamentarne volitve čez mesec in pol, kjer se povsem lahko zgodi, da bo trenutna Macronova vlada izgubila večino in s tem prisiljena v sestavo nove koalicije ali pa celo v kohabitacijo.

Bitka za parlamentarne sedeže bo brez dvoma krvava, saj obstaja možnost, da se bosta tako leva kot desna opozicija povezali in volivcem ponudili dve močni opozicijski listi. Tudi če se to ne bo zgodilo, bodo Macronovi poslanci še vedno imeli zahtevne volitve, kjer se lahko zgodi, da jih do 70 % volivcev ne bo podprlo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike