Lisica ne more varovati kur, župani pa očitno ne kmetijskih zemljišč

Vir foto: @panosbp na Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Pozidava najboljših kmetijskih zemljišč postaja velik problem. Raziskava Biotehniške fakultete je pokazala, da se je površina kmetijskih zemljišč v dobrih 40 letih zmanjšala kar za polovico. 

Na izginjanje pomembne strateške dobrine je opozorila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Izpostavili so predlog prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj/Naklo, kjer se s predlaganim državnim prostorskim načrtom načrtuje gradnja na več sto hektarjih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Da je pozidava kmetijskih tal, ki izhaja iz prostorskega načrtovanja, izrazit problem, navaja tudi Podnebno poročilo o stanju kmetijstva 2023.

Država ima v lasti okoli 27.000 hektarjev njivskih površin in več kot 5000 trajnih nasadov – hmeljišč, vinogradov, sadovnjakov, rastlinjakov.

Kmetijska zbornica se je odločila za oblikovanje pobude za varovanje kmetijskih zemljišč,  v kateri predlaga, da se njivskim površinam in trajnim nasadom v lasti države podeli status varovanih kmetijskih zemljišč. S tem pa prepove posege vanje z gradnjo.

Ob tem državo pozivajo še k ureditvi zakonodaje za zaščito in ohranitev najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane.

Na leto izgubljenih 857 hektarjev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trdi, da se situacije in izzivov, na katere opozarjajo v zbornici, zaveda: »Ključno je, da zavarujemo obstoječe površine za nadaljnjo kmetijsko proizvodnjo in pridelavo hrane.«

Ministrstvo zato že išče rešitve za čim hitrejšo določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ), vključno z državnimi kmetijskimi zemljišči, ki so še posebej strateškega pomena.

Glede te teme se bodo sešli s predstavniki zbornice, da bi poiskali skupne rešitve za ustrezno zaščito kmetijskih zemljišč in ohranitev njihovega obsega ter izboljšanje pridelovalnega potenciala.

Po raziskavi dekanje Biotehniške fakultete Marine Pintar se je površina kmetijskih zemljišč med letoma 1971 in 2011 zmanjšala za polovico: leta 1971 smo imeli 921.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, leta 2011 pa samo 472.000 hektarjev. Od tega je le 884 kvadratnih metrov njivskih površin na prebivalca.

Analize kmetijskega ministrstva kažejo, da je situacija glede izgube kmetijskih zemljišč resna. Kot navajajo, je bilo med letoma 2012 in 2022 na leto izgubljenih 857 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so bila v uporabi, danes pa so bodisi pozidana bodisi v zaraščanju.

Slovenija med državami z najnižjim deležem njivskih površin

Ministrstvo je nedavno zavrnilo tudi priporočilo OECD, naj Slovenija zaradi potreb po stavbnih zemljiščih sprosti pravne ovire za spreminjanje kmetijskih zemljišč v zazidljiva.

Ocenjuje se, da smo v zadnjih desetih letih izgubili prehransko varnost za več kot 20.000 prebivalcev Slovenije.

Vsak izgubljen hektar njivske površine odvzame kruh za prehrano 10 ljudi oziroma vsak izgubljen hektar travnika odvzame goveje meso za prehrano dveh ljudi.

Poleg tega sodi Slovenija po podatkih Eurostata v skupino držav z najnižjim deležem njivskih površin na prebivalca. Ta znaša le 0,08 hektarja njivskih površin na prebivalca, kar je, kot ocenjuje ministrstvo, »zelo zaskrbljujoč podatek, če izhajamo iz tega, da povprečen človek na leto potrebuje 780 kilogramov hrane«.

Za pridelavo teh količin namreč potrebujemo 0,45 hektarja kmetijskega zemljišča na prebivalca, od tega 0,21 hektarja njivskih in 0,24 hektarja travniških površin na prebivalca. »V Sloveniji imamo trenutno 0,23 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, od tega omenjenih 0,08 hektarja njivskih površin. Vsak izgubljen hektar njivske površine odvzame kruh za prehrano 10 ljudi oziroma vsak izgubljen hektar travnika odvzame goveje meso za prehrano dveh ljudi,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Trajno varovana kmetijska zemljišča trenutno v domeni občin

Koncept trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TKVZ) je bil določen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih v letu 2011.

»Po usklajevanjih je bil to takrat edini družbeno sprejemljiv koncept, si je pa ministrstvo v tem času prizadevalo, da bi se določilo območja TVKZ kot splošni režim, ki bi se določil enkratno za celotno državo oziroma, da ne bi bilo časovne omejitve 10 let, kot velja danes,« pojasnjuje ministrstvo.

Trenutna uveljavitev določa, da se območja TVKZ ne bodo smela spreminjati 10 let od njihove določitve z občinskim prostorskim načrtom. Danes je ta naloga prenesena na občine, kar pomeni, da območja TVKZ določijo občine v postopku priprave oziroma sprememb in dopolnitev OPN, kar na drugi strani prinaša številne izzive in dolgotrajnost postopkov.  

Kot opozarjajo v kmetijski zbornici, pa TKVZ ni uvedla še nobena občina v prostorskih načrtih. »Ta institut je preložen na občinske prostorske akte na župane. Županom dati varovati najboljša kmetijska zemljišča je ravno tako, kot bi dali lisici varovati kure na kmečkem dvorišču,« je komentiral predsednik zbornice Roman Žveglič.

Kmetijska zemljišča imajo strateško vrednost

Eden od ukrepov, ki jih preučuje ministrstvo, je trajna zaščita njivskih površin v državni lasti namenjenih pridelavi hrane.

Ministrstvo je izpostavilo tudi dejavnik podnebnih sprememb na najboljša kmetijska zemljišča in njihovo boniteto, kar naj bi vodilo v zmanjševanje hektarskih donosov: »Kmetijska zemljišča oziroma tla, kot neobnovljivi naravni vir, imajo ravno tako strateško vrednost kot na primer vodni viri – gre za osnovo prehranske varnosti, kot nekakšna 'tovarna hrane'. Zato je nujno, da se zaščiti kmetijskih zemljišč nameni posebna skrb.«

Ta zemljišča bi za večjo odpornost na podnebne spremembe prioritetno in sistematično opremili z namakalnimi sistemi in rastlinjaki. Izvajali bi tudi ostale ukrepe za ohranitev ali izboljšanje njihovega pridelovalnega potenciala.

Trajna zaščita naj bi omogočila, da so lahko površine v primeru izrednih razmer prepoznane kot del t. i. kritične infrastrukture, hkrati pa bi onemogočila spremembo namenske rabe prostora (izjeme bi bile dopustne le za umeščanje državnih ureditev posebnega pomena, a zgolj pod zelo strogimi pogoji).

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike