Letošnji nabor "seksističnih izjav" za Bodečo Nežo ponovno nasmejal

Znan je izbor »najbolj seksističnih« izjav leta, ki se potegujejo za prestižno nagrado Bodeča neža, ki jo bodo na prireditvi »feministični in kvirovski festival« podelili v kolektivu Rdeče zore v sodelovanju s portalom spol.si.

Kot pojasnjujejo organizatorji "tekmovanja", lahko ta nečastni naziv doleti vse, »ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.«

»Ker so seksistične izjave v javnem diskurzu vsakodnevne in največkrat ne doživijo refleksije, jih Bodeča Neža zbira, analizira in komentira ter izpostavlja javni kritiki«, še dodajajo na svoji spletni strani, kjer še poseben poudarek dajejo seksističnim izjavam javnih osebnosti, saj ravno oni najbolj ustvarjajo javno mnenje.

Izbor, ki poteka od leta 2013, naj bi po namerah feministk, ki ga pripravljajo, zaskrbljujoč in sramotilen za vse, ki bi se znašli na njem, saj bi to pomenilo, da »normalizirajo sovražni govor in legitimirajo diskriminacijo, kar je v nasprotju s prizadevanji za družbo enakih možnosti.«

Opazovanje z udeležbo

Na častitljivem seznamu nominirancev za Bodečo Nežo, podobno kot lani, najdemo tudi sodelavce Domovine. In sicer komentatorja Blaža Podobnika ter Mileno Miklavčič, ki je bila nominirana kar dvakrat. Sicer nobeden z izjavo, ki bi bila zapisana na našem portalu.

Tipičen primer zahodnjaške pokroviteljskosti: "Zahod *ve*, da je to narobe."

Kaj pa vsi nezahodni bogovi, tradicije in običaji? Tudi oni imajo svoj glas in svoj prav. Svoboda govora velja tudi za bogove. #diversitiy #tolerance https://t.co/JYY3R9NIpB

— Blaž Podobnik (@cvetovljan) February 6, 2020

Blaž se je na seznamu znašel s tvitom, s katerim opozarja na dvoličnost ljudi, ki v imenu sprejemanja vseh kultur nekritično sprejemamo tudi prakse, ki so del teh kultur, isti ljudje pa se potem zgražajo nad temi praksami. Žirija Bodeče Neže je to razumela kot »relativizacijo obrezovanja deklet in žensk« ter kot tako »nevarno in škodljivo«. Čeprav še v isti niti tvitov Podobnik jasno obsodi obrezovanje žensk in razloži svojo primerjavo.

Milena Miklavčič v članku za revijo OnaPlus opozarja, da spolna aktivnost med danes spolno aktivno populacijo v primerjavi s preteklo upada in da k temu prispevajo tudi vsiljivi jumbo plakati, polni golote. Za primerjavo pove, da so včasih imeli spolni odnos tudi trikrat na dan.

Žirija Miklavčičevi pripisuje, da zagovarja posiljevanje v zakonu (kar naj bi bili torej tisti trikrat-dnevni spolni odnosi) ter moške spravlja na nivo nagonske živali. Da vsak spolni odnos v preteklosti še ni bil posilstvo in da moškega želja po spolnosti še ne naredi za žival je za žirijo verjetno predaleč izven ideoloških plašnic.

Izjavo, da nas bo pobralo, (avtorice Milene Miklavčič) »če ne bomo poskrbeli za več rojstev, če se ne bomo začeli imeti bolj radi, si ustvarjati več družin,« pa žirija interpretira kot prepričanje, da so ženske na svetu samo za reprodukcijo in da je padanje rodnosti njihova krivda.

Porodniška, razmišljanje o otrocih in šale

A izjave Podobnika in Miklavčičeve niso vrhunec letošnjega jagodnega izbora. Med seksistične izjave leta se je tako uvrstil tudi stavek iz članka, ki sicer obravnava težave s čakalnimi vrstami v vrtcih v Ljubljani, kjer so zapisano: »Matere, ki se spomladi ali poleti vračajo v službo po porodniškem dopustu, imajo težave z ureditvijo varstva za otroka.« kar je primer seksizma, saj je skrb za otroka, torej tudi iskanje varstva v našem emancipiranem svetu vendar naloga obeh staršev.

Simon Meglič, član skupine Bepop si je svojo Bodečo nežo prislužil z izpovedjo lastne izkušnje očetovstva, ki očitno ne ustreza feminističnim vzorcem: »Moški običajno ne razmišljamo o otrocih, ko pa jih dobimo, jih ne bi zamenjali za nič na svetu. (...) V prvih, najbolj ranljivih letih je bil večji del bremena na njuni mami, takega tempa marsikateri moški ne bi zdržal, in ponosen sem na vse tri.« Žirija mu očita, da stereotipizira vlogo očeta, ki le sledi ženski želji po otroku in se v skrb zanje vključi, če mu paše, kar sicer iz izjave več kot očitno ne izhaja.

Občutljivost na nedolžne šale so pokazali z uvrstitvijo ene v izbor: Kaj je najdražja razvada? Ženska. in obrazložitvijo da »ženske postavlja na nivo komoditete, produkta, stvari. In to stvari, ki je moškemu še v breme.«

Nič slabega o feminizmu!

Vsakršna kritika feminizma, opozarjanje na zlorabe #meToo gibanja, razlikovanje obravnave nasilja nad moškimi in ženskami v korist žensk in opozarjanje na kriminalna dejanja, ki jih v imenu feminizma zagrešijo radikalne feministke, je po mnenju žirije »dežurni antifeminizem in anti-LGBT ideologija «. 

Takšna stališča »odpravljajo upor proti desetletja trajajočemu surovemu kapitalistično-patriarhalnemu nasilju s strahom pred politično korektnostjo« ter si celo drznejo namigovati, da so ženske privilegiran spol v družbi in »zmanjševati pomen feminističnega boja, češ da gre za podivjane ženske na plenilskih pohodih.«

Pred besom feministk niso varni niti politiki leve politične scene. SD-jev minister za kulturo, Zoran Poznič si je tako prislužil nominacijo za pohvalo feministične revolucionarnosti, ki je po 2000 letih moške dominacije prinesla toplo in mehko družbo. A feministke so še to pohvalo raztrgale, da tople in mehke družbe že ne bodo ustvarjale, češ da gre za servis nespametnih mož in sinov.

Opekel se je tudi poslanec te stranke Matjaž Han. Z izjavo, v kateri je primerjal odnos med SD in Levico: »Tista hčerka, ki je doma, ob prihodu ni toliko vredna, kot tista, ki pride domov vsakih 14 dni, pa je tudi kosilo boljše ...« je žensko "postavil na nivo stvari, ki je družini v breme." 

Na izjavo Slavoja Žižka, ki hvali Greto Thumberg: »Ni karikatura ženske, ni nežna, ne poziva k dialogu, ampak zahteva ukrepanje. To so ženske, ki jih imam rad,« so se odzvali, da niso na mestu komentarji izgleda ženske, da je samo tipu ženske, ki moškemu seksualno ustreza dovoli pozicija moči in veljave in sploh, da nima kaj komentirat, ko bi ji lahko bil dedek, češ, kot da je vsak komentar moškega ženski že seksualen.