Kajzer sprejel izraelskega zunanjega ministra, ob odprtju veleposlaništva napovedan protest

9. 9. 2026 ob 15:32
0 komentarjev

Slovenija

Zunanji minister Tone Kajzer danes gosti izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara, ki je z gospodarsko delegacijo prispel na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo. Ob sprejemu so ga pred Mladiko protestniki pospremili z glasnimi vzkliki. Sar bo zvečer odprl prvo rezidenčno veleposlaništvo Izraela v Ljubljani. Obisk spremlja tudi napovedan protest, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je sporočila, da se z njim ne bo sestala in se odprtja veleposlaništva ne bo udeležila.

V Sloveniji se danes na uradnem obisku mudi vodja izraelske diplomacije Gideon Sar, ki je prišel z gospodarsko delegacijo. Gre za prvi obisk izraelskega zunanjega ministra pri nas po 16 letih. Sara je po prihodu v Ljubljano sprejel slovenski zunanji minister Tone Kajzer. Na zunanjem ministrstvu (MZEZ) so ob obisku zapisali, da je po daljšem obdobju manj intenzivnih političnih stikov čas, da državi sodelovanje »prestavita v višjo prestavo«. Kot so povedali, je obisk Sara namenjen krepitvi odnosov in sodelovanja med državama ter izmenjavi mnenj glede aktualnega dogajanja v Izraelu, širši regiji Bližnjega vzhoda ter mirovnih prizadevanj. Ob robu obiska bo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport, Gospodarsko zbornico Slovenije ter javno agencijo SPIRIT Slovenija potekal poslovni forum. Na njem bo več kot 50 predstavnikov podjetij iz Slovenije in Izraela govorilo o priložnostih za krepitev poslovnega sodelovanja, državi pa načrtujeta tudi krepitev sodelovanja na področju znanosti, izobraževanja in kulture. Vlada se je namreč v četrtek seznanila z informacijo o nameravani sklenitvi programa o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa med vladama Slovenije in Izraela za obdobje 2026-2030. Poleg tega bo vodja izraelske diplomacije zvečer odprl prvo rezidenčno veleposlaništvo Izraela v Ljubljani. Odprtja naj bi se udeležil tudi premier Janez Janša.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se z izraelskim zunanjim ministrom ne bo sestala, prav tako se ne bo udeležila slovesnosti ob odprtju veleposlaništva, so sporočili iz njenega urada. Odločitev si nekateri razlagajo kot politični bojkot, vendar predsednica tega za zdaj ni potrdila niti ni pojasnila, zakaj srečanja ne bo. Glede neudeležbe na slovesnosti so v njenem uradu navedli le, da se predsednica ne udeležuje sprejemov, ki jih organizirajo tuja veleposlaništva v Sloveniji. Pirc Musarjeva se danes s soprogom Alešem Musarjem v Oslu udeležuje pogreba norveškega kralja Haralda V., po informacijah N1 pa naj bi se v Slovenijo vrnila že zvečer. Sar bo v Sloveniji tudi v četrtek, zato njen današnji urnik sam po sebi ne pojasnjuje, zakaj do srečanja ne bo prišlo. Stališče predsednice do izraelske politike sicer ni neznano. Potem ko je nova vlada Janeza Janše junija s pročelja vladne palače odstranila palestinsko zastavo, jo je Pirc Musarjeva naslednji dan izobesila na predsedniški palači. Tam je ostala en teden, nato pa jo je predsednica nameravala prestaviti v notranje prostore svojega urada kot »opomin vsem«, ki ga obiščejo. Ob izobešanju je dejala, da genocid nad Palestinci ni ustavljen ter da zastava predstavlja simbol kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic.

🇸🇮🤝🇮🇱

Dobrodošli v Sloveniji, MZZ 🇮🇱 @gidonsaar!

Ta obisk - prvi na tej ravni po 16 letih - ima pomembno politično in simbolno težo.

Po daljšem obdobju manj intenzivnih političnih stikov je čas, da 🇸🇮 & 🇮🇱 sodelovanje prestavimo v višjo prestavo.

Pomemben korak v tej smeri… pic.twitter.com/u7ciTWbuyk
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) September 9, 2026

Napovedan protestni shod

Ob obisku je zaradi izraelskega ravnanja s Palestinci napovedan protestni shod pod geslom Ne genocidnemu veleposlaništvu. Začel se bo ob 18. uri pred Gospodarsko zbornico Slovenije na Dimičevi ulici, nadaljeval po Dunajski cesti in končal pred Ljubljansko borzo. Na Dimičevi ulici bo tudi sedež novega izraelskega veleposlaništva. Shod organizira Društvo Iskra, k udeležbi pa je svoje člane in podpornike pozvala tudi opozicijska Levica. Med organizacijami, ki so podprle shod oziroma širile pozive proti odprtju veleposlaništva, so Gibanje za pravice Palestincev, Inštitut 8. marec, Danes je nov dan, Slovenska filantropija, PIC in Glas ljudstva. Udeležbo na shodu je napovedal tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Gibanje za pravice Palestincev je ob odprtju veleposlaništva na Mestno občino Ljubljana vložilo še pobudo, naj Dimičevo ulico preimenuje v Palestinsko ulico. Pristojna komisija MOL bo o preimenovanju odločala na redni seji oktobra 2026.

Obisk spremlja tudi kazenska ovadba, ki jo je po lastnih navedbah bruseljska Fundacija Hind Radžab zoper Sara vložila pri policiji in Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Očita mu domnevno odgovornost za vojna hudodelstva, genocid in mučenje v Gazi, predvsem zaradi njegovega članstva v izraelskem varnostnem kabinetu ter vloge pri oblikovanju in zagovarjanju izraelske politike. Vložitev ovadbe sama po sebi še ne pomeni, da so slovenski organi uvedli preiskavo. Fundacijo, ki v več državah sproža postopke proti izraelskim vojakom in politikom, vodi belgijsko-libanonski aktivist Dyab Abou Jahjah, nekdanji vodja panarabistične in protisionistične Arabsko-evropske lige. Britanske oblasti so mu leta 2009 prepovedale ponovni vstop v državo. V profilu New York Timesa iz leta 2003 je povedal, da se je v Libanonu pridružil odporu Hezbolaha proti Izraelu in opravil vojaško urjenje, Fundacija Hind Radžab pa zanika, da bi bil kadarkoli član Hezbolaha.

Odprtje prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva je posledica obrata slovenske politike do Izraela po zamenjavi oblasti. Novo veleposlaništvo bo vodila Ruth Cohen-Dar, dosedanja nerezidenčna veleposlanica Izraela v Sloveniji, ki bo tako postala prva izraelska rezidenčna veleposlanica v državi. Veleposlanico je junija sprejel predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović, ki je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi ravnanj Izraela. Poudaril je, da Slovenija poziva k spoštovanju mednarodnega prava. Predsednik Resnice je takrat tudi dejal, da v stranki ne podpirajo selitve slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem ter zamrznitve priznanja Palestine.

Slovenija in Izrael sta diplomatske odnose vzpostavila 28. aprila 1992, kmalu po slovenski osamosvojitvi. Slovenija je svoje veleposlaništvo v Tel Avivu odprla leta 1994, Izrael pa je Slovenijo do letos pokrival z nerezidenčnim veleposlanikom, ob tem pa je imel od leta 2007 v Ljubljani častni konzulat. MZEZ odnose med državama opisuje kot dobre in tradicionalno prijateljske, sodelovanje pa se je razvijalo predvsem na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Dobri odnosi niso bili vezani le na desne vlade. Predsednik Janez Drnovšek je Izrael uradno obiskal leta 2006, izraelski predsednik Šimon Peres pa je leta 2010 na uradnem obisku v Sloveniji gostoval pri predsedniku Danilu Türku, ki je odnose označil za zelo dobre in razvite. Izrael je leta 2011 obiskal tudi premier Borut Pahor, leta 2020 pa Janez Janša, ki je z Benjaminom Netanjahujem poudarjal predvsem sodelovanje na področjih inovacij, kibernetske varnosti, trgovine in turizma. Odnosi so se izraziteje zaostrili šele med vojno v Gazi in proti koncu mandata Golobove vlade.

Spomnimo, v času vlade Roberta Goloba je Slovenija junija 2024 priznala Palestino, leto pozneje pa Benjaminu Netanjahuju ter ministroma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotriču prepovedala vstop v državo. Uvedla je tudi prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih ter prepoved trgovine z vojaškim orožjem in opremo z Izraelom in njenega tranzita. Marca 2026 se Slovenija po glasovanju vlade ni pridružila postopku, ki ga je Južna Afrika proti Izraelu sprožila pred Meddržavnim sodiščem. Predlog sta podprli SD in Levica, medtem ko je sedem ministrov Gibanja Svoboda glasovalo proti, Golob in še pet ministrov njegove stranke pa niso glasovali. Iz Svobode ga je podprla le Alenka Bratušek.

Janševa vlada je bila potrjena 4. junija letos, še isti dan pa je Sar napovedal odprtje izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. Janšo je označil za jasnega in trdnega prijatelja Izraela ter ocenil, da njegova izvolitev odpira novo poglavje v odnosih med državama. Že 11. junija je nova vlada na svoji drugi redni seji odpravila navedene omejevalne ukrepe proti Izraelu. Janša je pozneje napovedal še »zamrznitev« priznanja Palestine in selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Obrat se je pokazal tudi avgusta, ko je Slovenija preprečila sprejetje skupne izjave EU, ki bi obsodila izraelske načrte za širitev naselbin na območju E1 na okupiranem Zahodnem bregu. Slovenija je bila po poročanju EUobserverja edina članica, ki je preprečila soglasje vseh 27 držav EU za skupno obsodbo izraelskega širjenja naselbin.