Leto 2023 nas katoličane uči, da je treba v javnosti nastopati odločno, brez skrivanja svoje vere
Na zadnji dan letošnjega leta je čas, da se ozremo nazaj, v preteklo leto. Za nami je, tako v Katoliški cerkvi kot v Cerkvi na Slovenskem, zelo zanimivo leto. Ob treh temah se velja posebej ustaviti.
10. obletnica papeža Frančiška
V letu 2023 smo praznovali 10. jubilej papeževanja svetega očeta Frančiška. Gre za desetletje, ki je Cerkev prav gotovo močno zaznamovalo. Samo v preteklem letu smo bili priča prelomnim odločitvam na področju cerkvenih financ, nedavnemu prvemu pravemu sojenju zaradi finančne goljufije v Vatikanu, pa odprtemu pogovoru o zlorabah v Cerkvi. Preteklo leto je minilo predvsem v znamenju sinodalnosti, za katero se bojim, da niti leto, ki je za nami, niti pretekla tri leta, odkar o njej govorimo, niso pomagala pri pojasnilu vernikom, o čem sploh govorimo in kaj želimo doseči.
Leto je minilo tudi v znamenju naraščajočih zdravstvenih težav svetega očeta, ki smo ga sedaj že navajeni videvati v invalidskem vozičku, hkrati pa se zdi, da ga te težave ne ovirajo, da ne bi s polno paro uvajal vedno novih reform. Tako je vestno sodeloval na sinodi o sinodalnosti, opravljal apostolska potovanja ter dejavno prisostvoval pri svetovnem dnevu mladih v Lizboni.
Leto 2023 si bomo zapomnili tudi po nekaterih odmevnih navodilih Dikasterija za nauk vere, ki so se značilno vrtela okrog vedno istih tem: pred kratkim je javnost razburil dokument o pastoralnem pomenu blagoslovov, novembra dokument o udeležbi transspolnih in homoseksualnih oseb v zakramentih krsta in zakona, septembra pa odgovori na serijo vprašanj o podeljevanju evharistije ločenim osebam, ki živijo v novi zvezi.
Vse to je še utrdilo dejstvo hude polarizacije, ki se kaže v Katoliški cerkvi, pri čemer se zdi razkorak med enim in drugim polom vedno globlji, brezoblične množice med njima pa vedno bolj tihe in apatične.
Mesto vere v slovenski družbi
Tudi v Cerkvi na Slovenskem si bomo leto 2023 zapomnili kot posebno leto. Če poskusimo povzeti, je minilo v znamenju razprave o vlogi Cerkve v družbi. Celo leto smo se po malem ukvarjali z vprašanjem dostojanstva človeškega življenja, pri čemer se je Cerkev poskusila aktivno vključiti v razprave o predlogu zakona o asistiranem samomoru, ob tem pa se je mnogim državljanom postavljalo vprašanje, če se Cerkev na tem področju – ko gre za vprašanje nove zakonodaje – sploh sme oglašati.
Podobno smo doživeli, in to si velja zapomniti, ko je šlo za omalovaževanje zastavic na Kongresnem trgu, ko sicer ni šlo za izključno katoliško akcijo ozaveščanja o vrednosti človeškega življenja, vendar so mediji to takoj interpretirali v smislu vdiranja vere in Cerkve v območje javnosti.
Spomnimo se lahko še javne molitve rožnega venca v organizaciji Katoliške mladine, ko se je to vprašanje posebej zaostrilo. Nenadoma smo se znašli v razpravljanju o tem, ali katoličani svojo vero javno smemo pokazati ali ne.
Ko človek takole našteje vse dogodke, je hitro jasno, da nas leto 2023 kot družbo in katoličane uči, da se je treba vedno znova odločati za odločen nastop v javnosti, brez skrivanja svoje vere. Vedno bolj pomembno je, da smo v svojih stališčih trdni in odločni ter da ne pristajamo na floskule o »ločenosti Cerkve in države«, pri čemer se običajno izreče to, misli pa na iz-ločenje.
Ko človek takole našteje vse dogodke, je hitro jasno, da nas leto 2023 kot družbo in katoličane uči, da se je treba vedno znova odločati za odločen nastop v javnosti, brez skrivanja svoje vere.
Dobrodelnost
Predvsem pa si bomo leto 2023 v Cerkvi na Slovenskem lahko zapomnili po težkih zgodbah, ki so porodile veliko dobrega. Avgustovske poplave so se zasidrale v naš narodni spomin. Ob tem upam, da si bomo zapomnili predvsem izjemno delo karitativnih ustanov in mnogih tihih, kameram skritih ljudi, ki so pomagali pomoči potrebnim. Izjemne količine zbranih sredstev ter pripravljenost na fizično pomoč so pokazale, da Slovenci znamo stopiti skupaj ter da je katoliško prepričanje o pomembnosti dobrodelnosti in karitativnih struktur, ki to omogočajo, še kako pomembno.
V znamenju dobrodelnosti je minil še en bistven dogodek, pravzaprav serija dogodkov na naših tleh. To je bila vsekakor turneja Petra Opeke. Misijonar Opeka, ki je po nekaj letih ponovno obiskal Slovenijo, je s svojo preprostostjo in navdušenostjo vzdramil mnoga srca. Srečal se je z vsemi, od državnega in cerkvenega vrha do preprostih vernikov. Njegov obisk se je zdel kot nekakšen nepričakovani vseslovenski misijon, ob tem pa je imel še dobrodelno noto zbiranja sredstev za Opekino izjemno misijonsko delo.
Treba je priznati, da nekatera vprašanja, s katerimi se je Cerkev (na Zahodu) izdatno ukvarjala v preteklem letu, pač niso bistvena.
Ta serija dogodkov je vsekakor primerno zaokrožila preteklo leto: spomnila nas je na bistvo naše vere, ki je dobrodelnost in oznanjevanje evangelija; proti že omenjeni polarizaciji Cerkve nas je spomnila na to, da Cerkev po svetu nima težav, značilnih za Cerkev v zahodnih deželah; spomnili smo se lahko, da na Zahodu sploh nismo več v večini v Katoliški cerkvi ter da se tehtnica počasi, a zanesljivo obrača v prid drugim deželam, zato bi se bilo dobro po teh deželah v nekaterih stvareh tudi zgledovati.
Med vsemi pomembnimi temami, ki jih je odprlo leto 2023, bo treba torej skrbno izbrati tiste, ki so resnično pomembne. Treba je priznati, da nekatera vprašanja, s katerimi se je Cerkev (na Zahodu) izdatno ukvarjala v preteklem letu, pač niso bistvena. V življenju je pametno imeti pametne probleme in nekatere bi bilo dobro pustiti v preteklem letu ter se z bolj misijonskimi očmi ozirati v leto pred nami.
19 komentarjev
Igor Ferluga
Rado in Miha, vidva ocitno mislita, da smo kristjani poklicani, da se skrijemo v neke mišje luknje, kjer lahko prakticiramo svoje "čudne reči" in smo veseli, da nam je to dovoljeno. Verjetno sta vam te predstave vcepili partija ali udba, ne bi se čudil, če sta pripadala eni ali drugi ali obema. Glejte, smo enakopravni državljani. Nobena eksotična bitja. Pripadamo civilizaciji, pravzaprav celemu svetu, ki leta šteje po rojstvu Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in Boga. Nobeni tujerodnih eksoti nismo. V tem svetu bomo nastopali z isto pravico kot vsak drug, tudi vidva. Lahko nas kritizirate, lahko nas napadate, če ste tako naučeni ali če je to del vašega značaja. A z isto pravico boste kritizirani in napadani vi. Napadalnost je pogosto meč z dvojnim rezilom.
Rado
"Rado in Miha, vidva ocitno mislita, da smo kristjani poklicani, da se skrijemo v neke mišje luknje, kjer lahko prakticiramo svoje "čudne reči" in smo veseli, da nam je to dovoljeno" Ja, tako mislim. Imej svojega boga v svoji intimi. Ker če ga boš privlekel na ulico, bom tja tudi jaz pripeljal svojega in potem bomo imela (-i) vojno. V vojni pa kakšne dodane vrednosti ni.
Miha12345
@Rado - če se verniki nočejo držati tega kar je učil Jezus, in gredo v nasprotju z njegovimi najvažnejšimi učenji, naj se nikar ne kličejo kristjani, ker to je laž.
Rado
Vera je sicer ločena od države,
a če se verniki nočejo držati tega jim tega nihče ne more preprečiti. A naj prosim potem ne jočejo, ko bodo naleteli na odpor.
Tako je tudi z LGBT (uzw.) Dokler so, kar so za štirimi zidovi, potem imajo mir. Ko me začno s svojimi nastopi na ulicah posiljevati, potem tega miru ni več.
Ste verniki pripravljeni na odpor, ki vas bo doletel, ko boste postali glasni?
Miha12345
@Alojz, Jezus je vprašal Boga naj celo odpusti tistim ki so ga umorili, za razliko od antikristov na desnici ki zganjajo neskončna sovraštva do vseh različnih. Vem da mnogim na desnici nikakor ni všeč citiranje tega kar on učil, ker njegova morala je v totalnem nasprotju s tem kar desničarji zastopajo. Zato nekateri na desnici celo zagovarjajo vrnitev latinske maše, da bi dodatno prikrili njegova učenja, in vero pretvorili zgolj v eno mistično, nerazumljivo inkantacijo. Mnogi tukaj trdijo kako veliki verniki so, ampak ta vera je brezvsebinska, nikoli ne citirajo Jezusa in njegova učenja, glih nasprotno se veliko ukvarjajo z zadevam o katerih on ni izustil niti besede (LGBT osebe, splav, itd) ali pa zagovarjajo stališča katera je on direktno obsodil - zganjanje sovraštvo do različnih, vtikanje Cerkev v državo, javne molitve neoliberalizem tipa NSi in Domovine (povedal je bogatašu naj se znebi vsega svojeg premoženja, ker "laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo" - Mt 19,24), itd, itd,
Kaj pa vem
Polovične informacije so lahko velik problem, pa naj bodo to teme, ki jih izpostavlja Rokc5 ali pa čisto preproste vsakdanje. V naši fari ima župnik naročenih toliko maš, da vseh niti ne more opravit in jih da naprej, kot se reče po domače. Toda od tukaj naprej naš župnik ne ve, kako se ta denar uporabi, tako se tudi ne moreš udeležiti maše, ki se bo nekje brala, ali pa tudi ne. Po drugi strani ima škofija sklad, kjer se dobi ugodno posojilo, morda pa je iz sredstev za maše? Nič ni narobe s tem, prav je, da pomagamo drug drugemu, vendarle bi bilo prav da se ve , od kod, kje, kam, ta denar. Po nekaterih župnijah se komajda zbere dovolj za maše, ki jih opravi domači župnik, zakaj se pa ne bi brala kakšna maša za ljudi iz drugih krajev , saj zdaj v el. dobi ne bi smel biti problem svojce obvestiti. Naj dodam še to, da ljudje, ki se obredov ne udeležujejo redno nikakor niso kaki antikristi. Danes smo tako mobilni, da nikakor ne potrebujemo ozkega druženja v najožji okolici domače fare, pogovarjamo se po spletu. Morda bi na tem področju potrebovali kako usmeritev. Ena od dobrih stvari je rubrika na Domovini,ki nas usmerja k dobrim knjigam in k dobrim oddajam v el. medijih.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Vsem v vodstvu,
V REDAKCIJI, VSEM AVTORJEM TEGA V REDU
NAŠEGA SLOVENSKEGA E-PORTALA Domovina
vsem pozitivnim bralcem in slovenstvo in pozitivno slovensko RK vero SPOŠTUJOČIM komentatorjem....
voščim
VELIKO ZDRAVJA, SREČE IN USPEHA
v novem 2024. letu.
l.r.
Janez Kepic-Kern
p.s.
TAIZEJSKA srečanja v STOŽICAH - so bila zelo - lepa.
Miha12345
Še en med neštetimi dokazi da "krščanska" desnica nima nobene veze s tem kar je pridigal Jezus. Namreč evo kako je Jezus obsodil javno molitev (Matej 6,5) : "In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil."
Evo kaj je povrh tega Jezus učil, kar desničarski antikristje skozi zanemarjajo: (1) univerzalno ljubezen, ljubi celo svojega sovražnika (Luka 6,27), (2) ne zganjaj sovraštev do ljudi preziranih ver in etničnosti (prilika o dobrem Samarijanu), (3) ukvarjaj se z lastnimi grehi, ne pa s tujimi (zgodba ko je Jezus zaustavil drhal ki je kamenjala prešuštnico, za razliko od "krščanskih" desničarjev ki so vedno v prvih vrstah pri verbalne kamenjanju LGBT in vseh drugih različnih skupin, (4) ločitev Cerkve od države (daj Cesarju kar je cesarjevega in bogu kar je božjega), za razliko od vtikanja Cerkve v državo ki jo Domovina naveliko zagovarja (vsiljevanje vere vsem z zakoni proti gej porokam in splavu, itd)
Če taksni desničarji-antikristje res verjamejo v Jezusovega boga, jih čaka zelo neprijetno presenečenje ko bodo potrkali na sv. Petra vrata
AlojzZ
Miha, srečno novo leto! Krščanstva pa nikar ne komentiraj, ker eno je molitev in drugo je delovanje. Politika je Jezusa zaradi delovanja križala. Če bi Jezus samo molil, nihče zanj še vedel ne bi.
Igor Ferluga
Tudi glede na odzive komentarjev tule danes in sicer upam, da se slovensko katolištvo ne bo zapičilo v anankastično seciranje napak in nejevoljno nerganje okoli tega. Ker to nikogar ne privlači. Da bo osredotoceno predvsem na Luč in skupno zaupno sledenje tej luči. Sposobno navduševanja, če ne premikanja gora. V še tako neugodnem času obledelih idealov se stvari lahko premikajo v dobro smer. Osebe kot so Pedro Opeka to dokazujejo. Ali mladi Martin Golob med nami.
V analizi dr. Kavčiča mi manjka trenutni privilegij navzocnosti Taizeja med nami. Taize je nedvomno svetla točka evropskega krščanstva vse od ustanovitve l.1940 s strani svicarskega brata Rogerja v burgundski bližini starodavnega benediktinskega Clunyja. Združil je spoštovanje starodavne meniške tradicije z ganljivimi molilnimi napevi, ki odprto nagovarjajo sodobnega človeka, zlasti krscansko mladino družine evropskih narodov. Magnet tega neagresivnega prepričljivega krščanskega iskanja, slavljenja in potrjevanja v družini narodov in kultur je evidentno deloval te dni v slovenskih družinah, župnijskih skupnostih in mestu, ki je letošnje srečanje gostilo. Lepo in navdušujoče je bilo spet biti kristjan v objemu taizejskega srečanja. Eden od zgledov in ena od poti preživetja in prihodnosti krščanstva na našem starem kontinentu.
Realist
Nujno moramo v prostor vnašati besedo Resnice, ki je luč v temi.
Morda na prvi pogled ne vidimo njene moči, v naši veri lomi temo.
Verujmo in bodimo dejavni!
IgorP
Leto 2023 nas katoličane uči, da je treba v javnosti nastopati odločno, brez skrivanja svoje vere
Kaj pa je, gospod Kavčič, tako odločnega v tej intimni zadevi vsakega posameznika, kar vera vsekakor je!!!!!
MatevzSedej
Dr. Kavčič ima prav, da LGBT teme niso osrednji problem Katoliške Cerkve na Slovenskem. Osrednji problemi so, po mojem mnenju naslednji:
1. Zatiskanje oči in odlaganje pogumnih potez na pastoralnem področju v zvezi z majhnim številom duhovnikov: kako bomo reorganizirali župnije (tudi ukinjali župnije); kje bomo med tednom in sicer v večji meri angažirali stalne diakone; kako bomo spremenili urnike maš, kako se bodo duhovniki osredotočali na bistveno (to je duhovno) in manj na nebistveno (gradnje, obnove, lepi, a nebistveni zunanji izrazi vere ipd.)
2. Zatiskanje oči in odlaganje pogumnih potez glede očitnega dejstva, da klasični načini oznanjevanja ne delujejo (verouk, prezgodnji obhajilo in birma, birmanski botri..). Glede tega ima sinodalnost vendarle kaj povedati! Ne dosežemo niti krščenih, ki so se od Cerkve oddaljili, kaj šele nekrščenih.
3. Pokroviteljski odnos do laikov in s tem povezan netransparentni način delovanja in odločanja. Nekaj primerov: nikoli nismo izvedeli kaj je hudega storil škof Uran, a vsem na očem je bil umaknjen; nevključenost laikov v posvetovanje o novih škofih ali glede drugih problemov (npr. finančni, napetosti med škofi in nuncijem); nevključenost laikov v predstavljanje Cerkve pred javnostjo (to da so duhovnikom odvzeli socialni prispevek, Cerkvi pa značaj javno-koristne organizacije najprej in najbolj prizadene prav laike).
Cerkev mora javnosti pokazati svoj celotni obraz, svoje celotno skrivnostno Kristusovo telo, ne samo njegove glave.
Realist
Tam kjer ni evangeljskega pričevanja zlo dobiva moč.
Peter Klepec
Dalec najvecji problem danasnje liberalne druzbe je dilema kaj je prav in kaj narobe. V fundamentalnem pogledu.
Vcasih se je z desetimi zapovedmi precje jasno dolocilo kaj je prav, Za tiste, ki so hoteli vec, je bila Biblija seznam zakonov in moralnih navodil za zivljenje. Biblijske "zgodbice" so namrec prav to - seznam zakonov.
Zahodne druzbe so druzbe s krscanskim "poreklom". Zakonodaja se mocno opira na biblijska izrocila, tudi ce je povsem posvetna. Goljufije, kraja, umori itd. so po teh zakonih prepovedani. Tega se je treba zavedat, ker v predkrscanskem obdobju temu ni bilo tako.
Ta krscanska morala se lahko strne v eno samo normo, namrec v spostovanje cloveskega dostojanstva. Tu pa ze zadenemo v mnozico razlicnih interpretacij kaj to spostovanje sploh pomeni. Ali to pomeni, da je vsak clovek à priori svoboden in njegovo fizicno in duhovno bistvo nedotakljivo? V principu da, ampak potem bi bile vojne prepovedane (kar je se do nedavnega bilo), da je ubijanje prepovedano (ne glede na to, kdo in kaj je posameznik), da je imetje nedotakljivo, itd.
Dogodki v 21. stoletju so pojmovanje nedotakljivosti cloveskega dostojanstva dodobra razvodeneli. Pojem cloveka je pogosto zreduciran na bioloski organizem, ki se hrani, diha in pocne se nekaj drugih biolosko pogojenih zadevscin. O dostojanstvu sploh ni kaj dosti govora, ampak je glavna tema o nekaksni neomejeni svobodi poceti karkoli se komu zazdi koristno in prijetno. Da ta tki neomejena svoboda lahko pomeni hudo omejevanje svobode in dostojanstva drugih ljudi, se ne zdi pomembno. Zato postanejo tki "osvobajanje" nekega teritorija naenkrat svobode dolocenih ljudi na racun svobode drugih ljudi, Prilascanje imovine drugih ljudi je postala "svoboda" posameznikov. Svoboda razpolaganja z lastnim telesom je postala primarna nad svobodo, pravico do zivljenja npr. nerojenih otrok. Naenkrat postanejo obicajna vprasanja katero zivljenje je vec vredno - ali katero dostojanstvo ima vecjo tezo. Tisto od moskega ali zenske, ali pa mogoce otroka? Ali je Zid vec vreden od Muslimana? Rus vec od Ukrajinca? Evropejec vec od Africana?
Seveda bo vsak rekel, da je dostojanstvo vsakega cloveka enako, ker to pac nekje pise. Ampak potem je to treba tudi konsekventno upostevati. V realnem zivljenju se to vedno manj vidi.
Kraševka
Imate prav. Dovolj bi bilo poznati 10 Božjih zapovedi, pa bi bil ta svet boljši. Sodniki, ki poznajo 100 in 100 zakonov, včasih pri razsodbah "usekajo kar mimo". Tisti pa, ki je škofa Urana odstranil iz Slovenije, je naredil katastrofo za nas katoličane in tudi za našo Cerkev. Uran je bil priljuden in je vernike znal nagovoriti ter privabiti v cerkev. Tako karizmo imajo redki. Slovenci smo z Uranom veliko izgubili. Čudi me, da so sedaj povabili v Stožice predsednico Musarjevo, da je tam pozdravila KATOLIŠKO MLADINO iz celega sveta. Doma pa Katoliškega duhovnika niti ni predlagala v svet RTV, ki smo ga do sedaj vedno imeli. Zakaj se Cerkev udinja Levičarjem, ki nas le tlačijo?
Igor Ferluga
Kraševka, ne da bi ugovarjal zapisanemu, a vendar: Slovenci nismo samo v Sloveniji, v Trstu je pomembna slovenska zamejska skupnost in škofa Urana so bili tam veseli in imeli dober odnos do njega. Taizejsko druženje ni vezano le na katoliško krščanstvo, je ekumensko in ustanovitelj je bil izvorno protestantske vere. In NPM ima zakramente katoliske vere, je celo birmanska botra, ni potrebno izključevanje možnosti in priložnosti vrnitve oz.zbliževanja.
Ljubljana
Dr.Gabriel Kavcic super intervju na Novi 24 za Bozic.
Ja, katolicani moramo biti glasni , ne pa mevzasti in ne smemo biti zadovoljni z vsako frcnjeno drobtinico.
Potem ko so nam vzeli cel hlebec.
Rokc5
Kot katoličana me moti, da se v Cerkvi na Slovenskem določenih problematičnih tem, ki pa so za življenje katoličana in njegovo zveličanje še kako pomembne, očitno ne sme odpirati. Lani škandal Rupnik, letos pa predbožični šok v okviru "blagoslavljanja" homoseksualnih parov v dokumentu Fiducia Suplicans. O tem dokumentu ni bilo nobenega javnega odziva vrha Cerkve pri nas, po nekaterih kanalih smo izvedeli samo, da je baje do duhovnikov prišlo neko navodilo slovenskih škofov, ampak verniki ne vemo kaj in kako.
Ne vem komu je v interesu, da se v Cerkvi na Slovenskem to skriva ter stalno pometa pod preprogo? Tako se skriva Rupnika pa je on v tujini še vedno "aktualen" in zgražanju tam ni videti konca. Podobno je sedaj s Fiducio Suplicans; v tujini je precej odpora in debate na to temo iz tedna v teden, pri nas pa ........?? Dejstvo je, da bo vse to enkrat udarilo ven, pa tudi, če se pretvarjamo, da se to Cerkve na Slovenskem ne tiče.
Kot laik se že dolgo časa počutim, da se vodstvo Cerkve do nas obnaša ponižujoče ('ah to je težka teologija', 'tega vam ni potrebno vedeti', 'to za vas ni pomembno'), ko določenih tematik ne izpostavi ali pa jih omeni Družina na deseti strani v nepomembnem stolpiču.
Kot da v času interneta laiki ne dostopamo do številnih tujih katoliških medijev ...
Zanima me, čemu takšna drža služi; torej če problema ne omeniš, potem ne obstaja????
Značilno za Slovenijo ...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.