Leto 2023 nas katoličane uči, da je treba v javnosti nastopati odločno, brez skrivanja svoje vere

Foto: Peter Merše, Domovina

Na zadnji dan letošnjega leta je čas, da se ozremo nazaj, v preteklo leto. Za nami je, tako v Katoliški cerkvi kot v Cerkvi na Slovenskem, zelo zanimivo leto. Ob treh temah se velja posebej ustaviti.

10. obletnica papeža Frančiška

V letu 2023 smo praznovali 10. jubilej papeževanja svetega očeta Frančiška. Gre za desetletje, ki je Cerkev prav gotovo močno zaznamovalo. Samo v preteklem letu smo bili priča prelomnim odločitvam na področju cerkvenih financ, nedavnemu prvemu pravemu sojenju zaradi finančne goljufije v Vatikanu, pa odprtemu pogovoru o zlorabah v Cerkvi. Preteklo leto je minilo predvsem v znamenju sinodalnosti, za katero se bojim, da niti leto, ki je za nami, niti pretekla tri leta, odkar o njej govorimo, niso pomagala pri pojasnilu vernikom, o čem sploh govorimo in kaj želimo doseči.

Leto je minilo tudi v znamenju naraščajočih zdravstvenih težav svetega očeta, ki smo ga sedaj že navajeni videvati v invalidskem vozičku, hkrati pa se zdi, da ga te težave ne ovirajo, da ne bi s polno paro uvajal vedno novih reform. Tako je vestno sodeloval na sinodi o sinodalnosti, opravljal apostolska potovanja ter dejavno prisostvoval pri svetovnem dnevu mladih v Lizboni.

Leto 2023 si bomo zapomnili tudi po nekaterih odmevnih navodilih Dikasterija za nauk vere, ki so se značilno vrtela okrog vedno istih tem: pred kratkim je javnost razburil dokument o pastoralnem pomenu blagoslovov, novembra dokument o udeležbi transspolnih in homoseksualnih oseb v zakramentih krsta in zakona, septembra pa odgovori na serijo vprašanj o podeljevanju evharistije ločenim osebam, ki živijo v novi zvezi.

Vse to je še utrdilo dejstvo hude polarizacije, ki se kaže v Katoliški cerkvi, pri čemer se zdi razkorak med enim in drugim polom vedno globlji, brezoblične množice med njima pa vedno bolj tihe in apatične.

Mesto vere v slovenski družbi

Tudi v Cerkvi na Slovenskem si bomo leto 2023 zapomnili kot posebno leto. Če poskusimo povzeti, je minilo v znamenju razprave o vlogi Cerkve v družbi. Celo leto smo se po malem ukvarjali z vprašanjem dostojanstva človeškega življenja, pri čemer se je Cerkev poskusila aktivno vključiti v razprave o predlogu zakona o asistiranem samomoru, ob tem pa se je mnogim državljanom postavljalo vprašanje, če se Cerkev na tem področju – ko gre za vprašanje nove zakonodaje – sploh sme oglašati.

Podobno smo doživeli, in to si velja zapomniti, ko je šlo za omalovaževanje zastavic na Kongresnem trgu, ko sicer ni šlo za izključno katoliško akcijo ozaveščanja o vrednosti človeškega življenja, vendar so mediji to takoj interpretirali v smislu vdiranja vere in Cerkve v območje javnosti.

Spomnimo se lahko še javne molitve rožnega venca v organizaciji Katoliške mladine, ko se je to vprašanje posebej zaostrilo. Nenadoma smo se znašli v razpravljanju o tem, ali katoličani svojo vero javno smemo pokazati ali ne.

Ko človek takole našteje vse dogodke, je hitro jasno, da nas leto 2023 kot družbo in katoličane uči, da se je treba vedno znova odločati za odločen nastop v javnosti, brez skrivanja svoje vere. Vedno bolj pomembno je, da smo v svojih stališčih trdni in odločni ter da ne pristajamo na floskule o »ločenosti Cerkve in države«, pri čemer se običajno izreče to, misli pa na iz-ločenje.

Ko človek takole našteje vse dogodke, je hitro jasno, da nas leto 2023 kot družbo in katoličane uči, da se je treba vedno znova odločati za odločen nastop v javnosti, brez skrivanja svoje vere.

Dobrodelnost

Predvsem pa si bomo leto 2023 v Cerkvi na Slovenskem lahko zapomnili po težkih zgodbah, ki so porodile veliko dobrega. Avgustovske poplave so se zasidrale v naš narodni spomin. Ob tem upam, da si bomo zapomnili predvsem izjemno delo karitativnih ustanov in mnogih tihih, kameram skritih ljudi, ki so pomagali pomoči potrebnim. Izjemne količine zbranih sredstev ter pripravljenost na fizično pomoč so pokazale, da Slovenci znamo stopiti skupaj ter da je katoliško prepričanje o pomembnosti dobrodelnosti in karitativnih struktur, ki to omogočajo, še kako pomembno.

V znamenju dobrodelnosti je minil še en bistven dogodek, pravzaprav serija dogodkov na naših tleh. To je bila vsekakor turneja Petra Opeke. Misijonar Opeka, ki je po nekaj letih ponovno obiskal Slovenijo, je s svojo preprostostjo in navdušenostjo vzdramil mnoga srca. Srečal se je z vsemi, od državnega in cerkvenega vrha do preprostih vernikov. Njegov obisk se je zdel kot nekakšen nepričakovani vseslovenski misijon, ob tem pa je imel še dobrodelno noto zbiranja sredstev za Opekino izjemno misijonsko delo.

Treba je priznati, da nekatera vprašanja, s katerimi se je Cerkev (na Zahodu) izdatno ukvarjala v preteklem letu, pač niso bistvena.

Ta serija dogodkov je vsekakor primerno zaokrožila preteklo leto: spomnila nas je na bistvo naše vere, ki je dobrodelnost in oznanjevanje evangelija; proti že omenjeni polarizaciji Cerkve nas je spomnila na to, da Cerkev po svetu nima težav, značilnih za Cerkev v zahodnih deželah; spomnili smo se lahko, da na Zahodu sploh nismo več v večini v Katoliški cerkvi ter da se tehtnica počasi, a zanesljivo obrača v prid drugim deželam, zato bi se bilo dobro po teh deželah v nekaterih stvareh tudi zgledovati.

Med vsemi pomembnimi temami, ki jih je odprlo leto 2023, bo treba torej skrbno izbrati tiste, ki so resnično pomembne. Treba je priznati, da nekatera vprašanja, s katerimi se je Cerkev (na Zahodu) izdatno ukvarjala v preteklem letu, pač niso bistvena. V življenju je pametno imeti pametne probleme in nekatere bi bilo dobro pustiti v preteklem letu ter se z bolj misijonskimi očmi ozirati v leto pred nami.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike