Letno poročilo Katoliške cerkve: poroke navzdol, pogrebi navzgor

POSLUŠAJ ČLANEK
Začetek leta je priložnost, da se ozremo nazaj in "preverimo stanje" – tudi v Cerkvi na Slovenskem, ki je pred kratkim objavila Letno poročilo s svežo statistiko za leto 2021.

Potem ko so koronske razmere in omejitve zdesetkale vrste katoličanov, kar se tiče obiskovanja svetih maš, prejemanja zakramentov idr., prejšnje leto kaže postopno izboljšanje – a dejansko stanje se bo, kot pišejo, videlo šele v daljšem obdobju.

Negativne trende pri večini postavk statistike Katoliške cerkve na Slovenskem spremljamo že leta, a v postopno upadanje katoliškega življenja je grobo posegla epidemija koronavirusa oz. z njo povezani ukrepi in omejitve tako s strani civilne kot cerkvene oblasti.

Leta 2020 se je v primerjavi z letom prej število nedeljnikov skoraj prepolovilo; med najbolj prizadetimi škofijami sta bili mariborska in murskosoboška. Letno poročilo kaže, da se je v drugem letu epidemije stanje nekoliko izboljšalo: številka se je s 101.905 nedeljnikov zvišala na 112.193, kar pa je seveda še vedno drastično manj kot leta 2019, ko jih je bilo 196.702.

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve


 

Tudi število podeljenih zakramentov je v zadnjih letih zanihalo. Od leta 2011 do 2019 se je denimo število krstov postopoma zmanjševalo (s 13.621 je prišlo na 10.455), leta 2020 strmo upadlo (na 7.332), lani pa se vrnilo na prejšnjo raven (10.113). Pri tem je treba upoštevati tudi demografske in družbene spremembe; če število krstov primerjamo s številom rojstev, vidimo, da je bilo denimo pred desetletjem krščenih še približno 60 % slovenskih novorojenčkov, do leta 2021 pa se je delež zmanjšal na 50 %.

Upad števila krstov je pri nas sicer manjši od evropskega povprečja, vendar pa bistveno večji kot v primerljivih državah, denimo na Slovaškem, Češkem ali Hrvaškem; nekoliko slabše je pri nas tudi v primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo.

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve


 

Na podeljevanje zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme epidemija ni bistveno vplivala, saj so se župnije pri terminih lahko prilagodile razmeram; v zadnjem desetletju tako spremljamo stalen upad za 17 oz. pri birmi slabih 15 %.

Tisti zakrament od analiziranih, ki je v Evropi v zadnjih dveh desetletjih doživel največji upad (za dobrih 60 %), pa je sveti zakon. Nič drugače ni pri podatkih za Slovenijo; število se je postopoma zmanjševalo (v zadnjih 20 letih se je delež prepolovil), korona je prinesla nenaden upad (z 2.488 na 1.664 leta 2019).

Zanimivo pa je, da se ta zakrament tudi leta 2021 ni približal predepidemični ravni, številka je znašala 1.805. Če v primerjavo postavimo število civilnih in cerkvenih porok, vidimo, da je odstotek cerkvenih leta 2011 znašal še 43,7 %, 2021 pa le 30,5 %.

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve


Avtorji poročila dodajajo, da je zmanjševanje števila prejetih zakramentov (predvsem krstov) povezano tudi z deležem otrok, rojenih izven zakonske zveze: leta 2000 je bilo takšnih 37,1 %, 2021 pa že več kot polovica, 57,7 % otrok.

Sicer pa gre pri vsem naštetem za splošni pojav, ki je zajel staro celino, medtem ko je povsem drugače v Aziji, Afriki in Južni Ameriki.

Za razliko od ostalih zakramentov se povečuje število cerkvenih pogrebov; v letu 2020 je bil zaznan 10 % porast, trend pa se je nadaljeval tudi v 2021. Zanimiva ob tem je posebnost Slovenije, da je večina pogrebov žarnih, in ne klasičnih – delež presega kar 82 %, kar našo državo uvršča med prve po deležu žarnih pogrebov na svetu. Cerkev razloge vidi "v močni sekularizaciji kot posledici prejšnje družbene ureditve, predsodkih in strahu pred smrtjo, cenovni dostopnosti ter pomanjkanju prostora na pokopališčih".

Tudi duhovnikov in nun vse manj


Kaj pa posvečene osebe? Število škofijskih duhovnikov pri nas že leta upada, v zadnjem desetletju se je zmanjšalo za dobrih 14 % (najbolj v mariborski in najmanj v novomeški škofiji), od leta 2000 pa za 18,2 %, kar je na evropski ravni primerljivo z denimo Avstrijo ali Italijo, huje je denimo v Nemčiji, število pa se je, obratno, povečalo na Poljskem (za 8,3 %) in Slovaškem (za 28,5 %).

Nekoliko drugače je pri redovnih duhovnikih: številka teh se je pri nas v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala za 9,5 %, kar je precej bolje od evropskega povprečja (–25,9 %). Novomašniki so bili leta 2022 štirje, prej jih je bilo 3 leta zapored 6, sicer pa trend upadanja spremljamo že več desetletij, vse od buma, ki se je zgodil v sredini šestdesetih let.

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve


Pri določenih nalogah lahko duhovnikom pomagajo tudi stalni diakoni: število teh se povečuje, z 28 leta 2011 na 40 leta 2021.

Podoben trend je zaznati pri številu redovnic v primerjavi z laiškimi katehisti in katehistinjami. Število prvih se znižuje (v zadnjem desetletju za 21 %), drugih pa povečuje. Ob tem poročilo dodaja, da se bo vloga laiškega katehista v prihodnosti še naprej razvijala: "Skozi stoletja in tudi danes se je v različnih državah zaradi pomanjkanja duhovnikov vera ohranjala, zahvaljujoč očetom in materam ter katehistom, ki so za to namenili in pogosto žrtvovali svoje življenje."

Refleksijo letnega poročila, ki ga povzemamo tu, preberite v naročniškem članku: »Bog ne bo podpiral naše lenobe« 




Nekaj vendarle pozitivnega


Med pozitivnimi trendi zadnjih let velja omeniti počasno povečevanje števila vpisanih v katoliške vrtce, osnovne in srednje šole ter dobre rezultate, ki jih na splošni maturi dosegajo maturantje katoliških gimnazij. Povečuje se tudi število vpisanih na Fakulteto za pravo in poslovne vede na Katoliškem inštitutu, ki v študijskem letu 2022/23 znaša 73.

Število animatorjev in otrok na slovenskih oratorijih je epidemija močno oklestila, v zadnjih dveh letih pa se počasi dviga nazaj proti predkoronski ravni – tedanji trendi so bili sicer pozitivni. Nekoliko se je v zadnjem letu dvignilo tudi število oskrbovancev v katoliških domovih za ostarele, ki je od leta 2017 naprej počasi upadalo.



 
KOMENTAR: Urban Šifrar
Vračanje po najhujši epidemiji le počasno
Iz novega poročila o stanju Cerkve na Slovenskem je razvidno, da je v nekaterih primerih epidemija res bila le začasen šok in se številke vračajo na nekdanje ravni, pri mnogih postavkah pa to žal ne drži – upoštevati moramo seveda, da leto 2021, za katerega imamo podatke, še zdaleč ni bilo brez koronskih omejitev, so pa te bile blažje kot leto prej. Premislek o vplivu ne le strahu ljudi pred okužbo, ampak tudi odziva naše Cerkve, ki vernikom dalj časa ni zagotavljala dostopa do zakramentov, je še vedno nujno potreben, tako kot tudi premislek o posameznih najbolj kritičnih kazalcih statistike – med njimi je gotovo denimo tisti o upadu števila cerkvenih porok. Nujno je torej iskanje dobrih praks in trdnejša organizacija, predvsem med mladimi katoličani, v temelju pa zavedanje, da zaobrnitev trendov ne bo prišla iz ukvarjanja s spreminjanjem struktur, še manj iz poskusov utišanja javne ali zasebne debate o težavah v Cerkvi, ampak iz posameznikovega resničnega spreobrnjenja in svetništva. Pri razpravi o morebitnih stranpoteh in pravih odgovorih na vprašanja današnjega katoličana pa se s številnimi prispevki trudimo pomagati tudi pri Domovini.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01