Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba

Slovenci smo bili priča še ne videnim prizorom, ko je premier uzurpiral celo prostore vlade za propagando v režiji njegove partnerke Tine Gaber (37), ki ga je kakor intervjuvala. Foto: Youtube

Besede imajo pogosto zelo nizko ceno, a zdi se, da njihova vrednost v slovenskem političnem prostoru ni še nikoli padla tako nizko kot s sedanjim premierjem.  

Čeprav je premier Robert Golob (57) kot ključno točko svojega mandata na čelu vlade najavil celovito reformo zdravstva, se ta še ni zgodila, nič tudi ne kaže, da se bo. Nasprotno, vlada je zaradi nespoštovanja pisnih zavez zdravnikom o odpravi plačnih nesorazmerij in vzpostavitvi ločenega plačnega stebra za zdravstvo povzročila najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slovenije. Ob tem, ko je velik del zdravnikov umaknil soglasja za nadurno delo (nad 48 ur na teden), se je dejansko izkazalo, da funkcioniranje zdravstvenega sistema deluje predvsem zaradi nadurnega dela. Trenutno se javno zdravstvo rapidno sesuva, seveda na škodo pacientov. Premier pa kljub temu zavaja, da reforma zdravstva že poteka, saj so pred novim letom sprejeli interventni zakon o zdravstvu.  

Deziluzijo glede Golobove vlade so volivci doživeli na številnih področjih: od pljuvanja v obraz sodnikom ali zlorab institucij, kot je Furs, pa do razočaranja podjetnikov in poglobitve razrednega boja. Katere obljube so še podajale stranke trenutne vlade, pa iz njih očitno ne bo nič? Nadaljevanje članka je dostopno naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.

Toda ta prinaša zgolj nepremišljen prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek in obveznost koncesionarjev za dežuranje, a še slednje je za zdaj le na papirju. Daleč od celovite reforme, niti s sedanjo ministrico Valentino Prevolnik Rupel (52) ni veliko možnosti zanjo. V sklop grobega zavajanja glede zdravstva lahko uvrstimo še predvolilne najave Golobovih koalicijskih partnerjev – Socialnih demokratov, da bodo ljudje v času njihove vladavine lahko prišli do pregleda pri specialistu že v 30 dneh.  

Pljunek v obraz sodnikom

Pri sodnikih in tožilcih je šel predsednik vlade z lažjo oziroma zavajanjem še dlje kot pri zdravnikih. Pri njih vladna koalicija noče izpolniti niti odločbe Ustavnega sodišča o občutnem zvišanju plač sodnikom (tožilske so vezane nanje), saj morajo biti primerljive s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti. Vladajoči že več kot dva meseca ignorirajo ustavno odločbo, ki bi jo morali udejanjiti s tretjim januarjem tega leta. Še več, predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (46), ki je celo nekdanja sodnica, zdaj poziva do nedavne poklicne kolege, naj »imajo v mislih še kaj več kot svoje lastne koristi«.  

S takšnim škandaloznim odnosom do sodstva (tudi Ustavnega sodišča) vladajoči sesuvajo vladavino prava, ki jo je imel Golob velikokrat na jeziku. Bolj kot na vladavino prava stavijo na »pravo vladavino«. Anekdoto z njegovo iz rokava navrženo obljubo sodnikom na začetku lanskega leta o 600 evrih bruto višjih plačah in »happy endu« pa lahko prištejemo že med politične bizarnosti. A žal so tedaj sodniki nezrelo nasedli takšnemu sprenevedanju. 

Zloraba institucij

Spomnimo se tudi na lanski odziv premierja, ko je kratka anonimka konec leta 2021, v času zadnje vlade Janeza Janše (65), sprožila eno od najobsežnejših preiskav bančnih računov v zgodovini Urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj (51). Golob je tedaj poudarjal, da je »kakršnokoli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev ter obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo nedopustno, moralno zavržno in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne.« A ravno nekdanja poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek (52) je v preteklih dneh Svobodo in njenega generalnega direktorja Petra Gruma (42) obtožila zlorabe pri plasiranju preobsežne količine zaupnih tajnih davčnih podatkov o agenciji Pristop preiskovalni komisiji Državnega zbora, ki se ukvarja z domnevno nezakonitim financiranjem političnih strank.  

Šlo naj bi torej za zlorabo Fursa za politične namene. Kako je zdaj s podrejanjem institucij? O podrejanju policije Golobu je v parlamentu že veliko povedala nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar (54), ki je pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje morebitnega političnega vmešavanja v delo policije Golobu očitala, da je od nje kot ministrice zahteval nedopustno ravnanje. Razkrila je njegova prizadevanja za kadrovanje v policiji in pritiske nanjo, koga na policiji se mora znebiti, da bi sama obdržala položaj. S tem bi ravnala nezakonito, konec koncev je vodja policije generalni direktor, toda niti ta seveda ne sme na politične ukaze kar odpuščati ljudi.  

Razredni boj

Pred volitvami so premierja »prodajali« kot imenitnega gospodarstvenika, sposobnega menedžerja. A prav podjetnike je izredno razočaral. Namesto boljšega poslovnega okolja jim dostavlja nove in nove obremenitve. Očitno je glede odnosa do podjetništva v vladi prevladala miselnost stranke Levica, ki podjetnike vidi kot izkoriščevalske kapitaliste, vloga Levice pa je boj za pravice proletariata. Kako gredo vrtoglavi Golobovi zaslužki, ko je bil na čelu državnega podjetja Gen-I, s proletariatom oziroma delavci z bednimi plačami, slednjih nihče ne vpraša. Pri stranki Levica se še trudijo prikazati, da so zastopniki delavstva, pri Socialnih demokratih se niti sprenevedajo več ne v tej smeri.  

Nekaj mesecev pred zadnjimi volitvami je stranka SD pripravila »največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej« in najavila, da bo najem novega 65 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani stal le 350 evrov mesečno. S takšnimi obljubami so šli na volitve. Kakšno je zdaj stanje na nepremičninskem trgu? Za 350 evrov na mesec se da v Ljubljani najeti kvečjemu kakšno večjo sobo, niti ne garsonjere, kaj šele 65 kvadratnih metrov velikega stanovanja. Predsednica SD Tanja Fajon (52) je pred volitvami vehementno zatrjevala, da mora biti stanovanje pravica in ne problem. Toda nikoli doslej stanovanja niso postala tako nedosegljiva ne le socialno šibkim, pač pa tudi srednjemu sloju.  

In tu smo že pri nepremičninskem davku, katerega uvedbo je vladna koalicija vstavila v koalicijsko pogodbo. Kmalu bo minila polovica mandata, od nepremičninskega davka pa ni ne duha ne sluha, čeprav bi po mnenju strokovnjakov vsaj omejil anomalije na trgu nepremičnin, ki vse bolj postajajo predmet špekulativnih nakupov oziroma naložb. S tem se cene dvigajo v nebo. 

Ples za en mandat

Zdi se, da gre sedanji vladi dobro od rok predvsem negospodarna poraba davkoplačevalskega denarja, polnjenje žepov »našim« in kadrovanje »naših« na položaje, službice. Tik po volitvah, še preden je zasedel položaj premierja, je Golob oznanil, da bodo »ljudi izbirali na podlagi stroke, ne na podlagi izkaznice, rad imam meritokracijo«. Redkokatera izjava se je izkazala za tako daleč od resničnosti. Pod sedanjo oblastjo je pripadnost »našim« postala predpogoj za karkoli. Kot da so Golobovi prepričani, da bodo plesali zgolj en mandat in skušajo v tem času skadrirati čim več svojih ljudi. Njihova sposobnost pa je na prioritetni listi za napredovanje ali zasedbo delovnega mesta, tudi vodilnega, zelo nizko. Ta vlada je negacija meritokratskih načel, po katerih naj bi ljudje na ključne položaje v družbi, funkcije prišli na podlagi svojega znanja, sposobnosti, dela, izkušenj, uspehov …  

Ena od besed, ki gredo z Golobom, je še »depolitizacija«. Najavljal je depolitizacijo vseh ustanov, dejansko jih je brutalno spolitiziral. Nikjer ni to tako vidno kot pri RTV Slovenija. V tej medijski hiši je zavladalo enoumje, ki bi mu ga zavidali še stari partijci.  

Naročniška vsebina

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike