Kučan se le odpoveduje revoluciji v prid osamosvojitvi

Uredništvo
Foto: Domovina.je + montaža
POSLUŠAJ ČLANEK
Osamosvojitev kot veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda bi po navedbah nekdanjega predsednika republike Milana Kučana zaslužila razmislek o tem, da se ji častno oddolžimo s spomenikom na Trgu republike v Ljubljani. Ta naj bi nadomestil sedanji spomenik revolucije, ki je simbol preteklega časa.

Leta 1961 je Izvršni svet Ljudske skupščine Republike Slovenije sprejel odločitev o postavitvi Spomenika revolucije v Ljubljani ob 20. obletnici zmage nad fašizmom, torej leta 1965. A oktobra leta 1964 je bila zaradi gospodarske recesije in varčevalnih ukrepov ustavljena nadaljnja izgradnja Trga revolucije, s tem pa tudi odlivanje in postavitev Tršarjevega spomenika. Spomenik, težak 19 ton, so slavnostno odkrili šele 30. maja 1975.

Govor nekdanjega predsednika Milana Kučana


Nekdanji predsednik republike Milan Kučan se je v včerajšnjem govoru ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za razmislek o tem, da se sedanji spomenik revolucije na Trgu republike umakne, na njegovo mesto pa se postavi spomenik slovenske osamosvojitve.

“Na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Pripada naši preteklosti, je simbol hotenj tistega časa. Novi čas potrebuje svoj simbol,” je poudaril Kučan. Ob tem je dodal, da bi nas spomenik osamosvojitve povezoval in opogumljal za uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi. Muzej, kakršen koli že, pa da ne more opravljati funkcije spomenika.

Ob takšni pobudi se velja spomniti besed, ki jih je pred kratkim na temo Kučana in njegove vloge pri osamosvojitvi izrekla zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek v priljubljenem političnem podkastu Peto kolo: "Politiki, ki so bili na funkcijah, so imeli svoja obdobja. Obdobja skepse do tega projekta, obdobja nagibanja k asimetrični federaciji, obdobja nagibanja h konfederaciji in tako naprej. In v določenem obdobju je Milan Kučan vstopil v ta proces in ga po svojih močeh tudi vlekel. Ne govorim, da je bil zastavonoša. Govorim o tem, da je ta koncept nekako sprejel za svojega. In mene čudi, da se on ne vidi v tem muzeju."

Spomenik da, samostojen muzej osamosvojitve ne


Nekdanji predsednik pa glede teme muzeja osamosvojitve ostaja na strani vladajoče koalicije in dejanj ministrice za kulturo. “Izrazito spolitizirane razprave v zvezi z muzejem osamosvojitve poskušajo dati legitimacijo nekakšnega vsesplošnega samospraševanja o tistem zdaj že preteklem času in o zaslugah. Pri tem v resnici ne gre za muzej. Muzej itak je in bo. V njem bo celovito predstavljeno tudi osamosvajanje Slovenije kot pomemben del celotne zgodovine Slovencev. V resnici gre za prisvajanje zaslug, za ideološko interpretacijo takratnega dogajanja in pristransko označevanje in izločanje posameznikov, njihovih dejanj, pomislekov in celo besed, vse seveda zunaj konteksta časa. Predvsem pa gre za spregledovanje pravega junaka osamosvojitve, to je Slovencev in vseh državljanov Slovenije,” je poudaril nekdanji predsednik republike.

Muzej osamosvojitve je sicer sedaj ukinjen in napoved ministrice, da strokovnjaki ne bodo izgubljali služb, se pričakovano ni uresničila. Kot je to dejanje v intervjuju za Domovino opisal dr. Jože Dežman: "Škandalozno tudi zaradi laži, ki ga spremljajo, da je to naredila stroka, da bo zdaj bolje. Ti ljudje kažejo izrazit odpor do vrednot osamosvojitve. Ne pogovarjajo se, so nasilni, zagovarjajo model, ki ni svoboden in demokratičen in izzivajo. Očitno sta antijanšizem in ukinitev muzeja osamosvojitve del iste zgodbe. Ni pa nekaj novega. Že leta 2006 je Janković v enem dnevu vrgel z ljubljanskega gradu razstavo Enotni v zmagi, ker Kučanu nekaj ni bilo všeč."

Ob 30-letnici osamosvojitve smo na Domovini gostili prvega premierja Peterleta in prvega predsednika Kučana. Njun pogovor si lahko ogledate v oddaji Dialogos, kjer sta se gosta pogovarjal s Tinom Mamićem tudi o tem, kdaj je samostojna Slovenija postala njuna intimna opcija, kako sta gledala drug na drugega in predstavila svoj pogled na različne dogodke v času osamosvojitve .





Na njegovo pobudo so se odzvali nekateri predstavniki politične desnice. Predsednik SDS Janez Janša je na tviterju zapisal: "Dva koraka naprej, en korak nazaj, če je potrebno. Lenin Ajatola vidi, da so šli prehitro predaleč. Čisto vino, nalito ob zadnji interpelaciji, ter akcije #VSO so zalegle." Dr. Žiga Turk pa je zapisal: "Pozdravljam! Kot sem enkrat že napisal, spomenik revoluciji bi moral nadomestiti spomenik osamosvojitvi, Kardeljevega bi se dalo pa enostavno reciklirati v spomenik osamosvojiteljem. Kjer bi ena glava, bolj pri strani, spominjala tudi na Kučana."

https://twitter.com/lesjakb/status/1654772319330398210



Izbrano za naročnike: 

Kako na kronanje Karla III. tudi za svojega vladarja gledajo Škoti 

Medvrstniško nasilje: kako ravnati, če ga doživlja vaš otrok in kako ga preprečiti

Dr. Perko o vzrokih za strelske pohode otrok: “Gre za stvari, ki prihajajo iz zahodnega sveta, ki je postal povsem dekadenten.”

KOMENTAR: Uredništvo
YouTube video player
To, da imamo na trgu demokratične republike še vedno spomenik revoluciji, ki je na oblast postavila totalitarni režim, ki je gospodoval nad Slovenci do leta 1991, je itak bizarno samo na sebi. In najbolj očiten pokazatelj duha naroda ter predvsem odnosa dosedanjih oblastnih struktur do zgodovine in zgodovinskih dejstev. V luči tega, da bi se končno znebili tega monstruma, je potrebno pobudo nekdanjega predsednika Kučana seveda pozdraviti. In tudi nakazuje nek premik v razmišljanju. Obenem pa je potrebno biti pozoren na celotno situacijo. Namreč vrag je, kot ponavadi, v podrobnostih. Kip, ki bo neka neprepoznavna betonska stena, kot je tisti na Kongresnem trgu, ali rjaveči izrezi tankovskih ovir po Ljubljani in bo postal politični izgovor, da osamosvojitev kot vrh slovenske državnosti sedaj ima spomenik in da je tako zgodba zaključena, je lahko nevarna politična manipulacija. Namreč spomenik, ki bi spodbujal ponos na slovensko osamosvojitev, na demokratične vrednote, je lahko le spomenik, ki bo poudarjal tisto, kar gre aktualni levi politični opciji na živce: narodna zavest, aktivno državljanstvo vseh, zgodovina, ki seže dlje od NOB itd. Zato bo realizacija te ideje v klasičnem duhu izumljanja tople vode gotovo še prinesla marsikatero vročo razpravo. Da pa je pobuda nekdanjega predsednika Kučana sedaj ugledala luč sveta, in to na dogodku povezanim s partizansko zgodovino druge svetovne vojne, jasno priča o tem, da se očitno zavedajo pomembnosti, ki jo element osamosvojitve igra za slovensko politično desnico, in da se pri interpretaciji zgodovine ne bo popustilo. Na koncu dneva, če to pomeni, da se znebimo vsaj tega kipa revolucije, bo to pozitivno. Pa četudi bo morda potrebnih več verzij spomenika osamosvojitvi, da bomo dobili nekaj vrednega narodovega ponosa in spomina.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jernej Kuntner: "Glavni problem celotnega modernega sveta in tudi Slovenije je v tem, da sredina molči in da so zmerni ljudje tiho."
  • 27. 01. 2024
Brez te zmage ne bi imeli plebiscita – pred 34 leti so potekale prve svobodne volitve
  • 08. 04. 2024
Pred glasovalno skrinjo je bil sicer vsak Slovenec sam, a bila je z njim tudi vsa zgodovina našega naroda, ki se je zgostila v edinstven in odločilen trenutek
  • 26. 12. 2023