KPK s prekrškovnim postopkom nad ustavnega sodnika Jakliča

Vir: Ustavno sodišče RS
POSLUŠAJ ČLANEK

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da je zoper ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča uvedla prekrškovni postopek. Kot so zapisali, Jaklič organu, pri katerem opravlja funkcijo, tj. ustavnemu sodišču, ni poročal o subjektu Visokošolski sodelavec, Klemen Jaklič, s. p., kot bi v skladu z zakonom moral, prav tako Ustavnega sodišča ni obvestil o zaprtju s. p.-ja. Jaklič odgovarja, da določba o prepovedi poslovanja za njegov primer ni relevantna.

KPK je sporočil, da ddr. Klemen Jaklič ustavnemu sodišču ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letošnjem letu, ko ga je zaprl, ni poročal o predmetnem subjektu, kar bi po zakonu sicer moral storiti. »Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) namreč v 35. členu določa, da morajo funkcionarji (kamor sodijo tudi ustavni sodniki) organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu,« so zapisali in dodali, da se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti. Ker je od odprtja njegovega s. p.-ja minilo že več kot dve leti, uvedba prekrškovnega postopka ni dopustna, so pa ga uvedli zaradi neporočanja o zaprtju s. p.-ja, kar se je zgodilo aprila letos. Za kršitve zakon sicer predvideva prekrškovni postopek in možnost izreka globe v razponu med 400 in 1200 evri. Dodali so še, da v zvezi s konkretnim primerom vodijo postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja.

Foto: Tomo Strle

Jaklič podal izjavo za javnost

Ddr. Klemen Jaklič je v izjavi za javnost zapisal, da določba o prepovedi poslovanja iz 35. člena ZIntPK oziroma prekrškovni postopek, ki iz nje sledi, za njegov primer ni relevantna. »Nanaša se namreč na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji, in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve,« je zapisal Jaklič.

Namen določbe je, tako pravi Jaklič, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti. »Toda ta določba je namenjena za primere, ko so izpolnjene okoliščine, ko je naročanje sploh mogoče (6. odstavek 35. člena). Moj primer ni tak, saj sem imel registrirano dejavnost izključno za izvajanje visokošolskega izobraževanja, ki pa se jo po ureditvi, kot velja v RS, lahko izvaja zgolj na akreditiranih visokošolskih zavodih in na nobenem drugem subjektu.« Ker ustavno sodišče ni akreditiran visokošolski zavod, na tem področju ne deluje in tako tudi ne more izvajati javnega naročanja.

»Imel sem registrirano dejavnost izključno za izvajanje visokošolskega izobraževanja, ki pa se jo po ureditvi, kot velja v RS, lahko izvaja zgolj na akreditiranih visokošolskih zavodih in na nobenem drugem subjektu.«

En zakon, mnenja so različna

Spomnimo se, aprila letos je Mladina poročala, da je Klemen Jaklič poleg službe ustavnega sodnika opravljal še pridobitno dejavnost kot popoldanski samostojni podjetnik. Jaklič je ustavni sodnik postal marca 2017, decembra istega leta pa je odprl svoj s. p., preko katerega je opravljal dejavnost visokošolskega sodelavca, in ga nato 2. aprila letos zaprl. Zapisali so, da je ustavnim sodnikom strogo prepovedana pridobitna dejavnost, lahko pa opravljajo dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, a le kot dopolnilno dejavnost in s pridobljenim soglasjem predsednika ustavnega sodišča, česar Jaklič nima. Na navedbe omenjenega medija se je še isti dan odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. »Zakon o ustavnem sodišču je jasen, da je pridobitna dejavnost popolnoma nezdružljiva s funkcijo ustavnega sodnika,« je povedala in ob tem dodala: »Pričakujem, da bo dotični ustavni sodnik ponudil svoj odstop. Nemudoma. Če je temu tako, da je bil poleg funkcije ustavnega sodnika še samostojni podjetnik, pričakujem, da bo sprejel svojo moralno, če že ne drugo odgovornost in nemudoma ponudil svoj odstop.« Kot je še napovedala, bo zadevo predala KPK.

Kdo ima prav? Vir: Pixabay

»Zakon o ustavnem sodišču je jasen. Pravi, da ustavni sodnik ne sme opravljati, citiram, poklica in pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca,« je v odzivu na obtožbe za Planet TV pojasnil Jaklič. Kot je povedal, je omenjena določba v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih. »Tudi v zakonu o sodniški službi ni te izjeme, tukaj pa je.« Glede očitkov, da za opravljanje dejavnosti nima pridobljenega soglasja predsednika ustavnega sodišča, je razložil, da zakon zahteva soglasje zgolj za t. i. dopolnilno delovno razmerje. »Ostalo delo ni stvar soglasja predsednika ustavnega sodišča,« je še pojasnil.

Omenjena določba je v zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih. 

KPK naj ne bi bila pristojna

KPK je prijavo glede nezdružljivosti funkcij zaradi njegovega s. p.-ja sicer predal državnemu zboru, saj da ni pristojna za presojo sumov kršitev nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Zatem je mandatno-volilna komisija pod vodstvom poslanke Janje Sluga (Gibanje Svoboda) prijavo vrnila na KPK. Sluga je takrat za N1 pojasnila, da omenjena komisija ni pristojna za presojanje tovrstnih zadev, saj bi s tem kršili načelo delitve oblasti. Na protikorupcijski komisiji so zapisali, da si morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti ne želijo, zato so pravosodno ministrstvo zaprosili za neobvezujoče mnenje o tem, kateri organ je pristojen za odločanje o nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.

Odziv z ministrstva so prejeli pred kratkim in se nanj tudi že odzvali. Ministrstvo za pravosodje je zapisalo, da »pravna ureditev nezdružljivosti funkcije in prenehanja funkcije ustavnega sodnika v primeru kršitve nezdružljivosti funkcije (prepoved pridobitne dejavnosti in članstva) v Zakonu o ustavnem sodišču vsebuje takšne vrzeli, da je v praksi ni mogoče izvesti«. Na KPK so poudarili pričakovanje od ministrstva, vlade in državnega zbora, da v najkrajšem možnem času pripravijo oziroma sprejmejo spremembe, ki bodo sistemsko celovito uredile področje nezdružljivosti funkcij. Ob koncu so dodali, da v primeru Jaklič postopka ugotavljanja nezdružljivosti v skladu z določbami ZIntPK ni več mogoče uvesti, »saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij z zaprtjem s. p.-ja že odpravil«.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike