Kontroverza okoli »First Lady«: med dobrimi nameni in diplomatskim zapletom

avtorica: Ema Španovič

V Sloveniji se je razvnela afera, ki združuje elemente osebnega življenja, državnega protokola in mednarodne diplomacije. V središču pozornosti sta predsednik vlade Robert Golob in njegova soproga Tina Gaber, ki jo mediji pogosto imenujejo »First Lady« – čeprav ji ta funkcija ne pripada; ta naziv pripada partnerici predsednika države in ne predsednika vlade.

Zgodba se je začela z medijskimi razkritji, da naj bi Tina Gaber (še pred poroko) uporabljala državne komunikacijske kanale in celo naziv »First Lady« pri stikih s tujimi veleposlaniki ter soprogami tujih predsednikov. To je sprožilo razpravo, ki odpira širše dileme o transparentnosti, odgovornosti ter zaupanju v delovanje državnih institucij.

Elektronski naslovi in poročna vabila

Prvi zapleti so se pojavili avgusta letos. Po poročanju Požareporta naj bi Golob od zunanjega ministrstva zahteval elektronske naslove kabinetov tujih vlad. Zahteva je bila obravnavana kot nujna in rešena v nekaj urah.

Čeprav je bil uradni razlog vezan na protokolarne stike, se je v javnosti pojavila informacija, da so bila med razlogi tudi osebna vabila, povezana z načrtovano poroko. Že omemba poroke kot razloga za uporabo državnih kanalov je sprožila burne odzive: ali je primerno, da državni aparat posreduje v zasebnih zadevah najvišjih funkcionarjev?

Pisma ženam tujih voditeljev

Zgodba je dobila novo poglavje, ko so mediji razkrili, da naj bi Gabrova pisala tudi soprogam predsednikov tujih vlad. Elektronske naslove za to komunikacijo naj bi dobila prek zunanjega ministrstva, pisala pa z e-naslova [email protected].

Soprogam veleposlanikov je bila posredovana pobuda, naj posnamejo mirovno sporočilo, video glede konflikta v Gazi. Pobudo naj bi koordinirala prav Tina Gaber, ki je tudi tu nastopila z nazivom »First Lady«. 

Čeprav gre lahko za dobronamerno gesto – osebno povezovanje, ki je v diplomaciji pogosto dobrodošlo – ostaja vprašanje, ali lahko oseba brez formalnega položaja uporablja državno infrastrukturo in uradne naslove za takšno dejavnost? V tujini so soproge voditeljev uradno priznane kot del protokola, v Sloveniji pa ta funkcija preprosto ne obstaja. Tuje diplomate je zato presenetilo, da se je na državni ravni pojavila oseba brez uradnega mandata, ki jih nagovarja k skupni akciji.

Kritike o zlorabi državnih resursov

Mediji, kot sta Moja-Dolenjska in Telex, so bili še ostrejši. Opozorili so, da je Gabrova uporabljala državno elektronsko domeno, kar pomeni, da so bila njena sporočila formalno videti kot del uradne komunikacije vlade. To pa odpira celo paleto vprašanj:

• kdo je odobril takšno uporabo,
• ali so bila spoštovana pravila o varstvu osebnih podatkov,
• ali je zunanje ministrstvo ravnalo skladno s svojimi notranjimi protokoli.

Diplomatski protokol in pravna praznina

Primer je razkril nekaj, kar se v Sloveniji dolgo ni problematiziralo: odsotnost jasnih pravil o vlogi partnerjev političnih voditeljev.

V nekaterih državah, npr. v ZDA ali Franciji, imajo »First Lady« ali »Première Dame« določen protokolarni status, čeprav brez politične moči. Pri nas tega ni. Ko pa se partner ali partnerka predsednika vlade pojavi v korespondenci s tujimi veleposlaniki in celo uporabi uradni državni kanal, nastane pravna in protokolarna praznina.

Diplomacija temelji na jasnih hierarhijah in formalnih pooblastilih. Vsak dvom, kdo govori v imenu države, lahko povzroči zadrego, nesporazume ali celo škodo pri občutljivih mednarodnih temah.

Odzivi domače politike in javnosti

Opozicija je razkritja izkoristila za kritiko vlade, češ da gre za »zasebno uzurpacijo državnih resursov«. Del javnosti je zgodbo sprejel z zgražanjem, spet drugi pa menijo, da gre za pretiravanje medijev in da je Gabrova zgolj želela prispevati k mirovnim pobudam.

Najbolj problematično je, da do danes ni bilo jasnega, enotnega pojasnila. Vlada, premier in zunanje ministrstvo niso ponudili natančne razlage, kdo je zahteval sezname kontaktov, na kakšni pravni osnovi so bili posredovani in kdo je dovolil uporabo uradne domene za komunikacijo.

Kaj bi moralo slediti?

Strokovnjaki za pravo in diplomacijo opozarjajo, da je nujno urediti naslednje:

• notranji pregled postopkov na MZZ,
• jasna pravila glede uporabe državnih komunikacijskih kanalov,
• transparentna pojasnila vlade, da se razčisti, ali je prišlo do kršitev.

Nekateri predlagajo celo oblikovanje protokolarnih smernic za partnerje nosilcev najvišjih funkcij. S tem bi se izognili podobnim primerom, kjer dobronamerna dejanja nehote povzročijo pravne in politične zaplete.

Gre za resno vprašanje

Primer Tine Gaber je več kot le tabloidna zgodba o poročnih vabilih in e-pošti. Gre za resno vprašanje, kako jasno je v Sloveniji določeno, kdo lahko govori v imenu države in kdo lahko uporablja njene uradne kanale.

Čeprav gre za pobudo za mir v Gazi to postane problematično, ko se v imenu države pojavlja oseba brez formalnega mandata. V politiki in diplomaciji namreč šteje ne le vsebina, temveč tudi forma – kdo govori, kako govori in s kakšnim pooblastilom.

Zgodba še zdaleč ni končana. Lahko postane mejnik, ki bo prisilil slovensko politiko k jasnejšemu določanju pravil, ali pa bo le še ena epizoda v nizu afer, ki razburijo javnost, a nikoli ne prinesejo sistemskih sprememb.