Konflikt okoli kosovskih tablic v interesu tujih sil

vir: YT, FACE HD TV
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Kosovu ponovno vre, tudi tokrat pa je konflikt pokazal svoje mednarodne razsežnosti, saj sta se z namenom pomiritve strasti ponovno vpletla ameriška diplomacija in vrh EU. Enako kot pred dobrim letom stopnjevanju napetosti botrujejo nesoglasja glede uporabe registrskih tablic.

V komentarju tako ugotavljamo, da nov konflikt ni v interesu nobeni od vpletenih strani, pač pa tujim silam. Medtem ko čakamo nadaljevanje pogajanj, na Kosovu sicer vlada mir.

Kot je znano, so s prvim novembrom kosovske oblasti začele izrekati opozorila lastnikom vozil s srbskimi registrskimi tablicami, ki jih Priština obravnava kot nezakonite. Spomnimo, tudi tablice Republike Kosovo so v Srbiji ilegalne že od leta 2011, saj obstoja te države Beograd ne priznava in Kosovo obravnava kot del Srbije. Prepoved registrskih tablic s simboliko Srbije na območju Kosova so tako mnogi analitiki prepoznali kot povračilni ukrep kosovskih oblasti. Kot poroča Al Džazira, je bilo od prvega novembra do danes izrečenih 1740 opozoril.

Oborožene sile v pripravljenosti


Z današnjim dnem naj bi bili lastniki vozil s srbskimi tablicami zaradi kršenja prepovedi oglobljeni v višini 150 evrov. Nedavno je bilo v javnosti slišati pritožbe, da so "žrtve" takšne politike postali tudi Albanci, živeči v Srbiji, situacija pa se je po pričakovanju mnogih zaostrila: Srbska vojska je v povečani pripravljenosti že od začetka meseca, saj je, kot je ob tem povedal srbski obrambni minister Miloš Vičević, na ukaz predsednika Aleksandra Vučića pripravljena zaščititi vse državljane Srbije, vključno s Srbi na Kosovu.

Ob tem so bile na posredovanje pripravljene tudi sile KFOR-ja, saj so že pred mesecem dni predvidele možnost eskalacije konflikta, mediji pa poročajo, da so pričakovani množični protesti. Trenutno so v stanju pripravljenosti tudi kosovske varnostne sile, a po navedbah agencije Kosova Press do izbruha nasilja ni prišlo. Na kritičnih točkah, kot sta mejna prehoda Jarinje in Brnjak, pa tudi na splošno na severu Kosova, kjer živi okoli 50.000 Srbov, trenutno vlada mir.

Lansko jesen sta omenjena mejna prehoda s Srbijo predstavljala žarišče konflikta, saj so tam poleg cestnih zapor, ki so jih postavili civilisti, sprti strani kopičili orožje.

Diplomatska prizadevanja (zaenkrat) neuspešna


Da konflikt ni eskaliral, gre zasluga predvsem dejstvu, da je predsednik kosovske vlade Albin Kurti za 48 ur odložil izvajanje kaznovanja. K temu ga je pozval vrh ZDA. Svetovalec ameriškega zunanjega ministra Derek Chollet je na Twitterju zapisal, da sta s Kurtijem govorila tako o preložitvi izvajanja novega zakona kot tudi o vračanju Srbov v institucije Kosova, medsebojnem priznanju med državama in normalizaciji odnosov.

Včeraj sta se Kurti in Vučić srečala na pobudo visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Josepha Borrella, ki je predlagal kompromisno rešitev, in sicer naj kosovske oblasti prenehajo s kaznovanjem, Srbija pa naj preneha izdajati srbske tablice mest pod jurisdikcijo Prištine (mediji večinoma omenjajo le tablice Kosovske Mitrovice, a dogovor bi veljal tudi za ostala mesta).

Kljub osemurnim pogajanjem Borrellov predlog ni bil sprejet. Srbija se strinja z uvedbo statusno nevtralnih tablic z oznako KS (Kosovo), medtem ko Kosovo vztraja pri oznaki RKS (Republika Kosovo).

Visoki predstavniki zahodnih držav in institucij so izražali prepričanje, da bosta morali obe strani popustiti, a v praksi je tokrat deloma popustila le srbska stran. Kot poroča vrsta tujih medijev, je Borrell krivdo za neuspeh pripisal obrma voditeljema, precej ostrejši pa je bil tokrat do Prištine. Na to temo je Dušan Janjić, predstavnik Foruma za etnične odnose iz Beograda, povedal, da pogajanja predstavljajo preizkus volje ene in druge strani, da prekineta z merjenjem moči.

To je po izjavah sodeč tudi v interesu Zahoda. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je pozval k preprečevanju eskalacije konflikta in izrazil razočaranje nad diplomatskim neuspehom, prav tako tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price, ki oblasti v Prištini poziva k sodelovanju z EU.

KOMENTAR: Rok Frelih
Konflikt ni v interesu ne Srbije ne Kosova
Na videz nepomembna tema ima v konkretnem primeru lahko globalne razsežnosti. Lahko odloča ne le o vojni in miru na Balkanu, temveč tudi o tem, katera globalna sila bo v prihodnje prevladala v tem strateško pomembnem delu Evrope. Kosovo že spada v domeno Zahoda, medtem ko Srbija še sedi na treh stolih: zahodnem, ruskem in, kar je najpomembnejše, tudi na Kitajskem. Takšno pozicijo si malo lažje (oziroma za dlje časa) lahko privošči na primer Turčija s svojo strateško lego in nesporno vojaško močjo. Srbija je v tem smislu šibka in slej ko prej se bo morala odločiti le za en stol. V interesu Zahoda je, da Srbija stopi na pot približevanja evroatlantskim povezavam, sicer bi lahko ta država predstavljala izhodišče za širjenje interesov in moči Rusije ali Kitajske v Evropo. A za to bo potrebna normalizacija odnosov s Kosovom in Vučić se, glede na svoja dejanja, tega zaveda, zato popušča. Kurti na drugi strani ima močno in brezpogojno zaledje Zahoda in s tem več svobode. Svoja stališča zato lahko pelje do meje eskalacije konflikta in iz svoje pozicije se trudi iztržiti kar največ. Tudi njemu pa izbruh nove vojne ni v interesu. Kar pa ne velja za prej omenjena globalna akterja, Rusijo in Kitajsko. Slednjima je trenutno dobrodošel vsak konflikt, ki slabi Zahod, pa naj bo to banalen spor okoli avtomobilskih tablic, ali pa oboroženi spopad, do katerega lahko le-ta pripelje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike