Končno spet nekaj globalnega segrevanja. In ogljikov dioksid nam zastruplja zrak

POSLUŠAJ ČLANEK
Namišljeni pogovor v razredu l. 2040 poteka nekako takole:
"Dragi otroci, kaj je to?"
Vsi zavpijejo: "Oglje!"
"In kakšne barve je oglje?!" nadaljuje gospa učiteljica.
"Črno!" zavpije Ernest med vrtanjem po nosu prvi - in učiteljica ga zato, kljub očitno neprimernemu vedenju, pohvalno pogleda.
"In če to oglje gori, potem nase veže kisik, in gre v zrak, in potem mi to dihamo!" z didaktično  grozo v glasu nadaljuje pedagoginja. "To črno packarijo!"


Metka v prvi klopi si z gnusom zatisne nos. Vsi pa so v zvezke zapišejo: ceodva je naš največji sovražnik!

Najprej sem zapisal 2020, potem pa sem se zavedel, da je to že drugo leto, in se odločil našim pedagogom dati še nekaj časa za "razvoj". No, upam, da se kaj takega pač ne bo nikoli zgodilo. A kot nekatere lahko z lahkoto prepričaš, da nas ogroža divodikov monoksid (saj je danes prisoten prav vsej hrani in ga je verjetno še najmanj v oreščkih in suhem mesu), tako niso imuni tudi na pretiravanje v zvezi s CO2. In kot vedno v zgodovini človeštva pač male žabice regljajo, kar so se od velikih žabur naučile.

A znanstvena resnica na tem področju se zdi nepreklicna. Nekateri govorijo, da to podpira kar 97 % strokovnjakov. Ekološki aktivisti od mladih do starih burno oznanjajo, da je zadnji čas, da se še kaj spremeni. Ekološka razsežnost je postala ena pomembnih gospodarskih in političnih gibal (o tem sem že pisal). Javno zanikati globalno segrevanje je takorekoč greh. Moja znanka iz tistega prejšnjega članka dnevno prebere (in prepošlje) deset čustveno razburkanih in s krivdo človečanstva nabitih objav z interneta. Kakšna pa so dejstva?

CO2 ni strup


Tako kot nam divodikov monoksid, ki mu ponavadi rečemo tudi voda (pogooglajte za zabavo "dihydrogen monoxide awareness"), pač ni nevaren - tudi ogljikov dioksid pač ni strupen - in to kljub temu, da (lahko) nastane iz vražječrnega oglja. Je eden izmed osnovnih atmosferskih plinov. Njegova koncentracija v ozračju stalno niha (zaradi na temperaturo vezane absorpcije v oceanih). Je plin, ki je neposredno vpleten v glavne življenjske procese na zemlji - dihanje in fotosintezo.

Človekov vpliv na količino CO2 v zraku je po vsej verjetnosti zanemarljiv. Tako resne raziskave ugotavljajo, da je nad Evropo kot enim najbolj "civilizacijsko intenzivnih" kontinentov le znaten delček CO2 iz človeške dejavnosti. Znanstveno je že dokaj dokazano, da delež CO2 v atmosferi le malo vpliva na temperaturo in da na to bolj vplivajo drugi dejavniki, kot recimo sončeva dejavnost in delež vodne pare. S tega stališča se zdi trenutna enoglasna "ogljična" vojna naravnost smešna. A poglejmo naprej.
Resne raziskave ugotavljajo, da je nad Evropo kot enim najbolj "civilizacijsko intenzivnih" kontinentov le znaten delček CO2 iz človeške dejavnosti

Znanost o vremenskih vplivih nima dokončnih odgovorov


Sistematično beležimo vremenske razmere šele dobrih sto let. Za nazaj razpolagamo z nekaterimi dokaj zanesljivimi metodami raziskovanja (temperaturni "zapisi" v ledu). Vreme je izjemno komplicirana zadeva - saj sami vemo, kako vedno znova "prevara" tudi meteorologe - in še za sprotno napovedovanje uporabljamo ene naših najboljših računalnikov in programske opreme. Kaj šele, da bi zanesljivo in verodostojno lahko izdelali teorijo za daljše obdobje.

Napredek od nekdanjih pratik do sedanjih prognoz včasih do ure natančno je resnično izjemen. A kot pri pratikah tudi danes še vedno velja: največ se naučimo, če dovolj časa opazujemo. Zato imajo kljub vsemu včasih bolj prav pratike kot napredni računalniški modeli. Vemo, kako se je znanost, v svojih najrazličnejših oblikah in izrazih, vedno znova motila. Tako je pred leti veljalo, da nam zaradi onesnaževanja preti nova ledena doba (ker naj bi trdi delci v zraku ustavljali sončno toploto).

V javnosti velja, naj bi glede globalnega segrevanja veljal 97 % konsenz v stroki. Najprej pripomnimo, da je tudi v Galilejevem času bil konsenz vsaj takšen - pa je imel vseeno prav on. Potem pa še vseeno povejmo, da se opredeljuje v prid teorije globalnega segrevanja v resnici kvečjemu polovica znanstvenikov. Kar precej bomo morali še raziskovati, da bodo take ali drugačne teorije o odločilnem vplivu človeštva in njegove dejavnosti na svetovno klimo resnično na trdnih nogah.

S tega stališča je seveda dobro, da se postavlja teorije in ravna po njih. Morda pa ni modro v njihovem imenu obračati življenja na glavo. Ali pa kuriti ljudi na grmadah. Predvsem pa moramo biti pozorni, da ne bi mislili, da smemo govoriti v imenu znanosti na podlagi nekaj prebranih člankov, brskanja po spletu ali pa "zdrave pameti".
Zato imajo kljub vsemu včasih bolj prav pratike kot napredni računalniški modeli.

Očitne in korenite klimatske spremembe so se dogajale že dolgo pred vplivom človeštva


 Znanstveniki so naleteli na dovolj trdne dokaze, da je zemeljska klima skozi zgodovino kar krepko nihala. Tudi nekatere dogodke in ere človeštva lahko pripišemo temu. Rimski imperij je recimo cvetel v posebno toplem obdobju - in zamrl ob ohladitvi. V zadnjem času, ko je človeštvo zaradi tehnične revolucije začelo puščati bolj očitne sledi v okolju, je teh nihanj pravzaprav najmanj. Povsem možno je, da bi večji nihaj temperatur v eno ali pa drugo stran (torej novo ledeno dobo ali pa vročinsko obdobje) polni krivde pripisali sebi, pa bi bil v resnici posledica drugih dejavnikov, v vesolji, na zemeljski skorji in pod njo. Je pa seveda z nekaj domišljije tudi možno malce posanjati, da so že prejšnje temperaturne pretrese "skuhali" zemeljski prebivalci - samo morda ne iz te civilizacije.

Ne zadeva nas samo globalni vpliv, pač pa tudi lokalni


 Tako pri zagovornikih kot pri nasprotnikih teorije globalnega segrevanja opažam isto napako: vedno znova te ali one pojave diskvalificirajo, češ da so "samo lokalni". Tako recimo NASA v nedavni objavi ugotavlja, da sončevo sevanje ne prispeva odločilno h globalnemu segrevanju, ker ima bolj lokalni vpliv. Vpliva samo na Tihi ocean ... Ja, res zanemarljivo, bi rekli.

Sicer nam ne more biti vseeno tudi za globalno stanje, in kako naše lokalne razmere vplivajo na cel položaj. Pa vendar nas še kako zadeva, če neko človeško početje poslabšuje kvaliteto bivanja na nekem območju, pa čeprav je omejeno. Evropejce nas najbolj zadeva kvaliteta bivanja v našem okolju in za to smo v marsičem že poskrbeli, kar je čudovito. Manj dobro pa je, da v marsikaterem smislu neposredno na račun drugih regij: z izvozom odpadkov in z "izvozom" umazane industrije.

Na koncu pravzaprav ugotovimo, da ekologija najbolj zadeva prav nas, človeštvo. Mi sami smo najbolj občutljivi na spremembe okolja - narava se je skozi tisočletja izkazala kot izjemno prilagodljiva in bi verjetno kmalu naredila tak ali drugačen ovinek okoli človeške neumnosti. Ampak za nas - za naše pridelke, za našo pitno vodo, za naše naravne rezerve, pa je naše lastno početje hitro usodno. Ob vsej tehnologiji, ki nas obdaja, lahko hitro pozabimo, v kako krhkem ravnotežju je vse skupaj vzpostavljeno, in kako hitro se lahko podre.

Nisem zagovornik teorij zarot glede globalnega segrevanja in ne verjamem, da so se znanstveniki preprosto razprodali. Prizadevanje za čisto okolje je legitimno in je pomemben del kvalitete bivanja.  Zdi pa se mi pomembno, da na položaj gledamo trezno. Sploh, ko so v igri veliki akterji - bodisi politično ali ekonomsko veliki. Ne glede na obljube imajo najprej svoje lastne interese.

In je že tako, da je človeštvo od vedno iskalo odrešitev in pa grešnega kozla. Zdaj je podoba odrešitve očitno zelena travica - in grešni kozel ogljikov dioksid. Če nekatere znanstvene teorije recimo da "držijo vodo", pa je ta eksistencialna ambicija pač vsekakor ne drži ...

viri in nadaljnje branje:

- https://science.nasa.gov/science-news/science-at-nasa/2013/08jan_sunclimate/

- R. Mihalič, CO2       in         segrevanje      ozračja - Povzročitelj katastrofe       ali            grešni kozel?, Življenje in tehnika, januar 2010

- M. Alkalaj, Mit o globalnem ogrevanju, Življenje in tehnika, februar 2016
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59