Komu v javnem sektorju zvišati plače in komu ne
»Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri«. Pregovor, ki ga pozna skoraj vsak prebivalec podalpske dežele. Bivši premier Cerar žal ne. Zato je godljo pogajanj z javnim sektorjem s svojim odstopom zvito preložil na pleča naslednika.
Zdaj so sekire zopet odkopane. Po zaslugi Cerarja pa so pogajalska izhodišča vlade izjemno težka. Njegova vlada se je namreč s sindikati že skorajda uskladila, zato je iluzorno pričakovati, da bi se ti odpovedali tedanjemu izplenu. Navkljub temu, da bi lahko že koalicijske zaveze proračun obremenile z do dvema milijardama evrov.
Premier Šarec sicer rad zatrjuje, da je koalicijska pogodba bolj črka na papirju. Če to drži, čemu so tedaj tako zavzeto sestankovali in tuhtali, kot da so na izpitu iz kvantne fizike? Raje bi se poklicali po telefonu in rekli: »Gremo v koalicijo.«
Za začetek je vlada pristala na zahteve v vrednosti 234 milijonov, zahteve sindikatov pa znašajo 972 milijonov. Ker je koalicija zelo podobna prejšnji, gre pričakovati, da bo vlada popustila občutno bolj kot sindikati.
Če bomo davkoplačevalci že razmetavali z denarjem, bi morala vlada doseči vsaj nekaj – ukinitev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Od njegove uveljavitve je prišlo do tolikšnih sprememb, da nima več nikakršnega smisla.
Tako so ob povišanju plač zdravnikom ostali sindikati zarobantili, kot bi jih brcnil v koleno. Čeprav ni učitelj čisto nič prizadet zaradi zdravnikove višje plače. Gre zgolj za zavist. Trg dela je svoje povedal. Medicinske sestre podarjamo tujini, policiste ter šolnike pač ne. Logičen sklep, prve zaslužijo odločno premalo, slednji pa čisto dovolj. Tudi vojaški poklic je postal necenjen. Zaradi dviga plač eni skupini se torej ostale nimajo pravice pritoževati.
Nekaj dobronamernih nasvetov vladi za ravnanje z glavnimi udeleženci javnega sektorja.
Zdravniki – svoje so že dosegli in jim s trenutnimi plačami ni treba bežati v tujino.
Šolniki – imajo povsem spodobne plače. Povrniti jim moramo le ugled poklica na način, da učenci in starši poleg pravic dobijo tudi kakšno dolžnost.
Vojaki – mizerna plača in do 45. leta starosti omejen čas opravljanja dolžnosti, sta poglavitna dejavnika neprivlačnosti poklica. Osnovna plača na ravni povprečne bi malce pomagala. Odprava starostne omejitve še bolj. Merilo zmožnosti vojskovanja bi morala postati psihofizična pripravljenost, ne starost.
Medicinske sestre – zaradi odhodov že odpadajo operacije. Trenutno se vrtijo v začaranem krogu: bedna plača, posledično premajhno število sester in zato katastrofalne delovne razmere preostalih, ki zaradi izgorelosti tudi slej ko prej odidejo. Nujen je radikalen dvig osnovne plače na dvakratnik minimalne. Dodatek bi temeljil na zahtevnosti dela in ne izobrazbi.
Nepošteno je, da dve sestri opravljata enake naloge, pa izkušenejša prejme nižji dohodek, ker ima dokončano samo srednjo šolo. Nekoč je ta izobrazba zadostovala, zato naj tako ostane do upokojitve takih sester.
Policisti – tragikomične so grožnje, da bodo stavkali in zato pobrali manj kazni. Kaj ni njihova naloga, da je kazni čim manj, ker ljudi vzgajajo ter informirajo? Menda ja ne naročajo že vnaprej po 120 krst zaradi približno toliko umrlih v prometnih nesrečah? Dokler se bodo hvalisali zgolj s kaznimi, jim minimalna plača popolnoma zadostuje.
Šarčeva vlada bo pred sindikati nedvomno pokleknila. Z odpravo nekaterih anomalij na trgu pa bi navkljub izgubljeni bitki naredila odločilen korak k dobljeni vojni.
Zdaj so sekire zopet odkopane. Po zaslugi Cerarja pa so pogajalska izhodišča vlade izjemno težka. Njegova vlada se je namreč s sindikati že skorajda uskladila, zato je iluzorno pričakovati, da bi se ti odpovedali tedanjemu izplenu. Navkljub temu, da bi lahko že koalicijske zaveze proračun obremenile z do dvema milijardama evrov.
Premier Šarec sicer rad zatrjuje, da je koalicijska pogodba bolj črka na papirju. Če to drži, čemu so tedaj tako zavzeto sestankovali in tuhtali, kot da so na izpitu iz kvantne fizike? Raje bi se poklicali po telefonu in rekli: »Gremo v koalicijo.«
Za začetek je vlada pristala na zahteve v vrednosti 234 milijonov, zahteve sindikatov pa znašajo 972 milijonov. Ker je koalicija zelo podobna prejšnji, gre pričakovati, da bo vlada popustila občutno bolj kot sindikati.
Če bomo davkoplačevalci že razmetavali z denarjem, bi morala vlada doseči vsaj nekaj – ukinitev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Od njegove uveljavitve je prišlo do tolikšnih sprememb, da nima več nikakršnega smisla.
Trg dela je svoje povedal. Medicinske sestre podarjamo tujini, policiste ter šolnike pač ne. Logičen sklep, prve zaslužijo odločno premalo, slednji pa čisto dovolj.
Tako so ob povišanju plač zdravnikom ostali sindikati zarobantili, kot bi jih brcnil v koleno. Čeprav ni učitelj čisto nič prizadet zaradi zdravnikove višje plače. Gre zgolj za zavist. Trg dela je svoje povedal. Medicinske sestre podarjamo tujini, policiste ter šolnike pač ne. Logičen sklep, prve zaslužijo odločno premalo, slednji pa čisto dovolj. Tudi vojaški poklic je postal necenjen. Zaradi dviga plač eni skupini se torej ostale nimajo pravice pritoževati.
Komu torej več in komu enako?
Nekaj dobronamernih nasvetov vladi za ravnanje z glavnimi udeleženci javnega sektorja.
Zdravniki – svoje so že dosegli in jim s trenutnimi plačami ni treba bežati v tujino.
Šolniki – imajo povsem spodobne plače. Povrniti jim moramo le ugled poklica na način, da učenci in starši poleg pravic dobijo tudi kakšno dolžnost.
Vojaki – mizerna plača in do 45. leta starosti omejen čas opravljanja dolžnosti, sta poglavitna dejavnika neprivlačnosti poklica. Osnovna plača na ravni povprečne bi malce pomagala. Odprava starostne omejitve še bolj. Merilo zmožnosti vojskovanja bi morala postati psihofizična pripravljenost, ne starost.
Medicinske sestre – zaradi odhodov že odpadajo operacije. Trenutno se vrtijo v začaranem krogu: bedna plača, posledično premajhno število sester in zato katastrofalne delovne razmere preostalih, ki zaradi izgorelosti tudi slej ko prej odidejo. Nujen je radikalen dvig osnovne plače na dvakratnik minimalne. Dodatek bi temeljil na zahtevnosti dela in ne izobrazbi.
Nepošteno je, da dve sestri opravljata enake naloge, pa izkušenejša prejme nižji dohodek, ker ima dokončano samo srednjo šolo. Nekoč je ta izobrazba zadostovala, zato naj tako ostane do upokojitve takih sester.
Policisti – tragikomične so grožnje, da bodo stavkali in zato pobrali manj kazni. Kaj ni njihova naloga, da je kazni čim manj, ker ljudi vzgajajo ter informirajo? Menda ja ne naročajo že vnaprej po 120 krst zaradi približno toliko umrlih v prometnih nesrečah? Dokler se bodo hvalisali zgolj s kaznimi, jim minimalna plača popolnoma zadostuje.
Šarčeva vlada bo pred sindikati nedvomno pokleknila. Z odpravo nekaterih anomalij na trgu pa bi navkljub izgubljeni bitki naredila odločilen korak k dobljeni vojni.
Zadnje objave

Konklave se začenja 7. maja
28. 4. 2025 ob 19:41

KGZS svari: Sprejemanje zakona o zaščiti živali mimo kmetov
28. 4. 2025 ob 17:36

Papežu v slovo
28. 4. 2025 ob 14:30

Še 16 kmetov na ustavnem sodišču doseglo zmago proti Jankoviću
28. 4. 2025 ob 9:01

Na tankem ledu
28. 4. 2025 ob 6:00

V muzeju Alfija Nipiča: »Razveselim se vsakega novega jutra«
27. 4. 2025 ob 18:30

[Gledali smo] Pohvaljena od papeža
27. 4. 2025 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike

Še 16 kmetov na ustavnem sodišču doseglo zmago proti Jankoviću
28. 4. 2025 ob 9:01

V muzeju Alfija Nipiča: »Razveselim se vsakega novega jutra«
27. 4. 2025 ob 18:30

[Gledali smo] Pohvaljena od papeža
27. 4. 2025 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
MAJ
16
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
20:00 - 06:00
MAJ
25
V etru pesem: Večer kabareta
20:00 - 22:00
MAJ
30
Video objave
Izbor urednika

Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija
23. 4. 2025 ob 6:10

Domovina 197: Je treba odstraniti Rupnikove mozaike?
23. 4. 2025 ob 6:00
10 komentarjev
Kraševka
Slosvet,
To kar ste povedali je resnica. Ali ni žalostno, da se JANKOVIČU kar ODPIŠE milijone, katere morajo potem plačati vsi DRŽAVLJANI. Prav zaradi takega, bo "škripnil tudi pokojninski sklad.
Ali ni Erjavec veliki prevarant, k lažno upokojencem samo obljublja? Dejansko pa sodeluje v levih vladah, ki pojedo iz plačanih prispevkov veliko denarja v prid veliko "parazitov" in delomrznežev ter sleparjev. Vsi ti in ZZB jedo tudi iz pokojninskega fonda, tako, da bodo v prihodnje res vprašljive pokojnine.
Kraševka
Sindikalist ŠTRUKELJ, je Kučanov ZET in ZATO ima pravico do VISOKE plače, pa čeprav ne dela drugega, kot same NEREDE.
Taki sindikalisti kot Štrukelj, bi bilo dobro, da bi šli vsaj 2 leti na neko KMETIJO in tam živeli od lastnega DELA. Za preživetje bi delali po 12 ur na dan, in POLETNIH počitnic ne bi imeli, kaj šele jesenske, novoletne in ZIMSKE.
MEFISTO
Vidiš Kraševka, častno ni, koristno pa je biti nekdanji in bivši Kučanov zet.
STAJERKA2021
KRAŠEVKA, točno to. Štrukelj navija za višje plače vsem tistim, ki jih nikoli ne skrbi, ali bo dovolj denarja za le-te. Preprosto, samo hočejo VEČ in VEČ. Šolniki, brez podcenjevanja, imajo v primerjavi z zdravstvom, dosti lažje delo. Poznam primere, ko je delovna obveznost samo ena ura na dan. Oh, revčki. Največ pa 5 ur. To pa je trpljenje. Pa cca 3 mesece počitnic na leto. Prav nevzdržno. Korenita prenova javnega sektorja je nujna. Začeti je treba s krčenjem javnih služb, ki so se razbohotile. Problem so ljudje, ki se z vsako menjavo vlade - dodatno zaposlujejo - ker je pač treba svoje spraviti h koritu. Ko se vlada menja, te čoveške usedline ostajajo in prihajajo novi.. In tako se počne že leta.
Alojzij Pezdir
Združeni sindikalisti javnega sektorja zahtevajo, da je "spodnje" izhodišče novih pogajanj domnevno "skoraj" dosežen sporazum med Cerarjevo odstopljeno vlado in sindikati javnega sektorja. A medtem je minilo nekaj mesecev, dobili smo novo vlado in vladajočo koalicijo 1+5, finančne razmere doma in na tujem ter razvojne napovedi doma in na tujem so se opazno spremenile.
In v vsakih resnih in poštenih pogajanjih velja, da se niso predstavniki nasprotnih strani o ničemer sporazumeli, dokler se niso sporazumeli oz. niso dosegli popolnega soglasja o vsem. Nedoseženo soglasje razločno kažejo ogromne razlike med ponovljenimi pričakovanji predstavnikov sindikatov in ponujenimi izhodišči Šarčeve vlade.
Seveda bi bilo udeležencem pogajanj z obeh strani najljubše in najbolj udobno, če bi lahko "zalili" javni sektor z novim proračunskim denarjem in ustregli vsem zahtevam in pričakovanjem sindikalnih pogajalcev. S tem pa bi se ponovno le izognili nujni kritični analizi plačnega sistema v javnem sektorju, ki nespodbudno in brez vsakršne razvojne perspektive zgolj ohranja in utrjuje nazadnjaško uravnilovko, namesto da bi otipljivo in sistemsko spodbujal inovativnost, požrtvovalnost, kakovost in količino opravljenega dela, storitev in stvaritev ter kolikor mogoče pošteno vrednotil vsako delo in vsako storitev, uslugo ali stvaritev tudi glede na primerljive in konkurenčne kriterije in merila posameznih strok in poklicev tako doma kot tudi na tujem.
oakhrast
Učitelji imajo pa dovolj visoke... Ha! Aleš, koliko časa pa ste stali za katedrom ali pa v razredu prvo ali tretješolčkov?
Moja nekdanja kolegica z znanstvenim magisterijem je imela še pred kratkim 980€ neto!!! Moje mnenje je,da samo ***** lahko govori o dostojnem prejemku.
slovenc sm
Glede na moje informacije imajo učitelji res dokaj dobre plače glede na ostale poklice. Vem, da ni lahko biti učitelj, vendar pa je ta primerjava vedno nehvaležna. Tudi sam sem bil nekaj časa učitelj tako da imam izkušnje. Vaša kolegica je očitno začetnica na nižješolskem programu. Ta plača je recimo primerljiva s plačo inženirjem začetnikom v našem podjetju. Drugače pa se plača učitelja razlikuje glede na delavno dobo (kasneje postaneš mentor) in seveda tudi na nivo osnovne oz. srednje šole. Primerjalno glede na ostale države smo mislim, da med Italijo in Madžarsko. Je pa res še nekaj. Kakorkoli gledamo poklic šolnika ni pretirano naporen. se strinjam, da je postal problematičen zaradi vzgojnih momentov ter stalne menjave zakonodaje glede pristojnosti vendar pa je glede na število delovnih ur še vedno med manj obremenjenimi. Seveda se lahko najde kdo, ki dela bistveno več, ampak tako je povsod. Nima pa nobenih popoldanskih in nočnih izmen. Prav tako ni utrujajočih službenih poti, kot jih imaš recimo v podjetjih. Ali pa podaljšanja delovnega časa zaradi povečanja proizvodnje, itd. V bistvu je to solidna plača za relativno predvidljivo količino dela, kjer ni velikih deviacij.
MEFISTO
Tole z "znanstvenim magisterijem" je pa prehuda. Če bi sprejeli tvojo tezo, imamo pri nas znanstvenikov, da bi jih lahko izvažali v Culokafrijo.
slovenc sm
Ali bo vlada pokleknila ali ne ni tako enostavno odgovoriti. Namreč vlada ima pomembno omejitve, da javnofinančni primankljaj ne sme biti višji od dovoljenega s strani EU. Če bi v dobrih časih zopet povečali primankljaj, bi dobili hitro korekcijo s strani Bruslja.
Drugače pa se sam zelo strinjam s komentarjem, komu zvišati plače in komu ne. Sam bi istočasno znižal davek na plače ter tako motiviral tudi zaposlene v realnem sektorju. Minus bi pokril s strožjo kontrolo podjetnikov in kontrolo nad socialnimi prispevki. namreč precej podjetnikov izkorišča sistem, ki jim omogoča neplačevanje davkov ali tudi plač zaposlenih. Mnogo jih plačuje na roko itd. To niso pravi podjetniki. Izkoriščajo nelegalne prijeme, da so konkurenčni, pa to v bistvu niso. o nelojalna konkurenca. Kontrolo socialnih prispevkov pa je treba narediti, ker je dejstvo, da kar precej ljudi sedanji sistem izkorišča. Imajo večje premoženje, pa ga ne prijavijo.
MEFISTO
Zdaj se je izkazalo, kaj je bil pravi vzrok Cerarjevega predčasnega odstopa s funkcije premierja.
Ni odstopil zaradi odločbe ustavnega sodišča v zvezi z zlatim tirom, temveč zato, ker je pretiraval s precenjevanjem javno finančne situacije in se je zato zaštrikal pri obljubah in zavezah sindikatom javnega sektorja.
Zato je zdaj zadovoljen tudi z ministrskim položajem, čeprav tudi tega ni vreden in zanj ni usposobljen.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.