Koga zanimajo osebne navade škofa Sajeta ter bančni račun Zavoda Iskreni?

Fotomontaža: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Maja letos se je v medijih pojavila zgodba, da je urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja novembra 2021 bankam poslal 238 zaprosil za vpogled v 195 bančnih računov 107 ljudi in podjetij ter preverjal transakcije tudi za 15 let nazaj.

Kot je takrat poročal portal N1info.si, je Žugelj eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v zgodovini tega urada sprožil zgolj na podlagi kratke anonimke. Med drugim so pregledali račune solastnika skupine United, del katere je tudi N1, Dragana Šolaka, in takratnega direktorja medijske hiše Pro Plus, Branka Čakarmiša. 

V N1 so takrat zapisali, da »kaže na možnost ene največjih in politično motiviranih zlorab državne inštitucije pri nas« ter dodali, da morebitno kršitev zakona in zlorabo položaja preiskujeta policija in tožilstvo. Damjan Žugelj pa se je v izjavi za ta medij branil, da je delal strokovno in da je bila anonimka, na podlagi katere so začeli preiskavo, »dokaj obsežna, natančna in bi jo lahko šteli kot žvižgaštvo«.

A očitno se Žugelj, ki ga je na čelo urada imenovala prejšnja, Janševa vlada, ni ustavil zgolj pri preverbi bančnih računov medijskih mogotcev. Portal Necenzurirano in POP TV sta včeraj poročala, da je urad pregledal tudi bančna računa predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK), novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta, ter tudi Zavoda Iskreni, donedavnega izdajatelja medija Domovina.  

»Če je do preiskave res prišlo, gre za grobo kršenje osnovne ustavno varovane človekove pravice do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov,« se je na vest odzval škof Saje, Direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk pa, da ga je »informacija presenetila, saj za vpogled v TRR Zavoda Iskreni ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga.«

Naša preverjanja nakazujejo, da so medijske informacije glede spornega brskanja po bančnih računih verodostojne.

Avgusta 2022 je Delo poročalo o anonimni ovadbi zoper novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta, češ da je nepravilno prijavil dohodke svojega službovanja v Avstriji, kjer je, preden je postal škof, delal kot duhovni pomočnik. Škof Saje se je takrat branil, da nikoli ni namerno prikrival kakršnihkoli prihodkov ter da zagotovo ni storil kaznivega dejanja »davčne utaje«, saj si niti teoretično ni mogel »pridobiti koristi v višini vsaj 50 tisoč evrov,« kar zahteva kvalifikacija takšnega dejanja. Zadeva je čez čas potihnila, prijava pa je bila po besedah poznavalcev del notranjih obračunov med strujami v slovenski Cerkvi.

Zgodba je te dni dobila nadaljevanje. Nova anonimna prijava naj bi bila po poročanju Necenzuriranega povod za preiskavo škofovih bančnih računov tudi s strani urada za preprečevanje pranja denarja, ki jo je Žugelj sprožil v začetku lanskega maja po državnozborskih volitvah in tri tedne, preden je bil s svoje funkcije razrešen. Žugelj, ki ga je Janševa vlada na direktorsko mesto imenovala septembra 2021, je na več slovenskih bank poslal zahteve za pridobitev podatkov o Sajetovih računih. Pri izmenjavi informacij naj bi sodeloval tudi s finančno upravo (Furs).

Škof Saje: V mojem primeru za takšno preiskavo ni nobenega razloga


»Glede tega nisem seznanjen, niti ne vem, kaj je v ozadju. Če je do omenjene preiskave res prišlo, gre za grobo kršenje osnovne ustavno varovane človekove pravice do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov, pravne ureditve Republike Slovenije ter sodobnih demokratičnih standardov,« se je na informacijo odzval nadškof Saje. Opozoril je, da nihče ne more biti tarča tovrstnih preiskav, če za to ni utemeljenega pravnega razloga, preiskavo pa lahko naročijo samo za to pristojni državni organi na podlagi suma kaznivega dejanja. »V mojem primeru za takšno preiskavo ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga«, je zatrdil v izjavi, objavljeni na strani Slovenske škofovske konference.

Saje je še poudaril, da so škofje, člani SŠK, med seboj povezani in enotni, se podpirajo, si pomagajo in sodelujejo ter da je vsakršno namigovanje na razdor med njimi »neosnovano ter neresnično«.

Iz podatkov na bančnem računu se da izvedeti veliko zanimivega o človeku ter njegovih navadah. Denimo, kakšen je njegov dohodek in od kod prihaja, kje se človek giblje, kupuje, kje in za kakšne stvari troši denar, ali je zadolžen, ima finančne težave itd.

Pri brskanju po bančnem računu podjetja ali zavoda se vidi, kako podjetje posluje, od kod ima glavne prihodke, kakšen je denarni tok, kdo so njegovi poslovni partnerji in v kakšnem obsegu poslujejo, kakšne so plače zaposlenih in podobno.


V Zavodu Iskreni od urada za preprečevanje pranja denarja pričakujejo odgovore


Žugelj pa naj bi brskal tudi po bančnem računu Zavoda za kulturo življenja Iskreni, ki je bil do junija lani tudi lastnik in izdajatelj medija Domovina.

»Neuradna informacija, da naj bi pregledovali TRR Zavoda Iskreni, me je presenetila, saj za vpogled v TRR ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga,« poudarja ustanovitelj in direktor Iskrenih Igor Vovk. Kot pravi, upa, da se bodo informacije izkazale za napačne. »V primeru pa, da je res prišlo do nezakonitega vpogleda v transakcije, si lahko to razlagam zgolj tako, da je šlo za politično motiviran pregled,« je prepričan Vovk.

Informacijo o vpogledu v njihov bančni račun Iskreni preverjajo pri banki, od koder so prejeli »zelo ažuriran klic«, kjer so jim obljubili, da bodo informacijo o vpogledu v njihov TRR v doglednem času bodisi potrdili bodisi ovrgli. Prav tako so vprašanje, ali so od banke zahtevali vpogled v njihov račun, poslali uradu za preprečevanje pranja denarja, ter če, s kakšnim razlogom, kakšne informacije so prejeli in kakšni so bili njihovi zaključki v zvezi s tem. Odgovora v Zavodu Iskreni zaenkrat še niso prejeli.

Vovk: Škof Saje in Domovina sta marsikomu trn v peti, ne glede na politično barvo ali versko pripadnost


Vovka smo kot odličnega poznavalca razmer in zakulisij v slovenski Cerkvi povprašali tudi za komentar vpogleda v bančni račun predsednika SŠK škofa Sajeta. Kot pravi Vovk, je pozorno spremljal že lanski poskus blatenja škofa Sajeta preko medijske hiše Delo. »Škof Saje je bil v preteklosti eden od redkih v vrhu Katoliške cerkve, ki je spolne zlorabe vzel resno. Mnogi niso bili zadovoljni, ko je postal škof. Še huje je bilo, ko je prevzel vodenje SŠK.«

Po njegovem prepričanju so imele motiv za blatenje stare strukture v Cerkvi, ki si prizadevajo, da se ne bi reševalo spolnih zlorab. »Žal so te strukture še vedno močno usidrane v cerkvene funkcije in denar,« pravi Vovk, ki je bil svoj čas aktiven tudi v iniciativi Dovolj.je. »V primeru, da so državni organi nezakonito pregledovali osebni račun škofa, pa bi to pomenilo, da so te strukture očitno tudi povezane z določeno politično opcijo,« še dodaja.

Vpogled v bančni račun svojega zavoda pa, če se bo izkazal za resničnega, Vovk vidi v kontekstu večanja vpliva medija Domovina, katerega izdajatelj je bil zavod Iskreni v času vpogleda v TRR. »Seveda Domovina ni idealen medij, se pa vse od ustanovitve pa do danes trudimo opravljati svoje delo profesionalno ter biti tudi kritični do vseh na oblasti. To gotovo marsikomu ni všeč in bi rad imel nad nami kontrolo oz. čarobno paličico, s katero bi ukazoval, kako naj pišemo.«

Vovk je sicer tudi direktor in solastnik sedanjega izdajatelja Domovine, podjetja Mediainvest.

O razvoju zgodbe, odgovorih bank in urada za preprečevanje pranja denarja bomo na Domovini poročali v naslednjih dneh.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27