Ko za evtanazijo zaprosi 23-letnik, ker je depresiven in slep na eno oko – realnost evtanazije v Kanadi

V dneh okoli prvega novembra je spomin na pokojne bolj živ kot sicer. Marsikomu morda pride na misel tudi premislek o smrti sami in tako tudi v zadnjem času večkrat odprti temi, evtanaziji. A prav v zadnjem času se v zvezi s tem postopkom, ki bi se mu bolj natančno reklo medicinska usmrtitev, v tujini, kjer je že dovoljena, pojavlja več odmevnih primerov.

Prav izkušnje držav, kjer je medicinska usmrtitev že legalizirana, nam tako lahko služijo v opomin, ko razmišljamo o ureditvi na tem področju pri nas, saj se je ravno letos tudi v Sloveniji pojavil predlog takšnega zakona. Predsednica društva, ki je predlog zakona pripravilo, pa je tudi prvopodpisana pod kandidaturo predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar.

Kanadčan Alan Nichols je zaradi komplikacij pri operaciji v mladosti težko hodil, izgubil je tudi sluh na eno uho, vendar je kljub temu živel samostojno, brez terapij za kakšno boleznijo. Bil je sicer psihično nestabilen, tako da je imel »dobre tedne« in tedne brez volje do življenja. Po smrti staršev sta ga podpirala brata, pri sklepanju prijateljstev ni bil posebej spreten.

Ko se med enim svojih depresivnih obdobij več dni ni prikazal iz stanovanja, so ga našli podhranjenega in ga odpeljali v lokalno bolnišnico, čemur se je Alan sicer upiral, pripoveduje njegov brat Gary Nichols. Kmalu je Alan začel zavračati obiske, osebje bolnišnice pa je bratoma dajalo informacije, da dobro napreduje in spet normalno je.

V imenu zaupnosti med pacientom in zdravnikom pa so bratoma zamolčali, da je Alan naročen na postopek evtanazije, za kar sta izvedela tik pred njegovo smrtjo. V bolnišnici so Alana celo zadržali še v času, ko bi bil lahko že odpuščen v domačo oskrbo, ker je Alan ocenil, da ga bodo sorodniki skušali prepričati, naj se ne da medicinsko usmrtiti. Ti so zadnje dni njegovega življenja to sicer res poskušali, vendar niso bili uspešni.

Gary je sicer prepričan, da bi jim Alana skoraj uspelo prepričati, saj se je nekaj dni pred posegom na bratovo napoved, da se namerava upokojiti in se mu bolj posvetiti, odzval z besedami: »Škoda, da za to nisem vedel prej.« Alan je bil medicinsko usmrčen sredi oktobra.

V evtanazijo zaradi diabetesa in slepote na eno oko

Podobna je tudi zgodba 23-letnega Kiana Vafeiana iz Toronta. Diabetik, ki se je soočal tudi z depresijo je nekaj časa živel pri mami, nekaj časa pri očetu, nekaj časa pri teti, nikjer pa ni bil srečen. Ni imel dela in dekleta, pred slabim letom je zaradi diabetesa izgubil vid na eno oko.

Tudi Kiano je zaprosil za medicinsko usmrtitev in že dobil potrjen termin. Družina o tem ni vedela nič, dokler ni njegova sestra po naključju našla e-pošte z informacijami glede »posega«. Imela je namreč dostop do njegove e-pošte, saj mu je večkrat pomagala pri bančnih in podobnih opravilih, s katerimi je sam imel težave.

Ocena upravičenosti za evtanazijo kar preko Zooma

Kanada je medicinsko usmrtitev uzakonila leta 2016, leto po tem, ko je ustavno sodišče razsodilo, da je le ta v skladu s kanadsko ustavo. Od takrat so medicinsko usmrtili že 31.664 ljudi, letno je takšnih že 3,3 % vseh smrti v Kanadi, zadnja leta krepko preko sto vsako leto tudi v starostni skupini 18-45 let.

Zakon o medicinski asistenci pri umiranju predvideva, da lahko za medicinsko usmrtitev zaprosijo bolniki, katerih »stanje je grozljivo in nepopravljivo, njegova smrt pa tudi sicer razumno predvidljiva«. Umirajoči torej, ki imajo hude oblike bolezni in bodo v vsakem primeru v kratkem umrli. Že marca 2021 je bil del, ki predvideva, da prosilec že umira, odstranjen. Za evtanazijo tako lahko zaprosi že posameznik, ki je neozdravljivo bolan in je njegovo stanje resno.

Kaj to pomeni v praksi je preverila Kianova mama Margaret Marsilla dan po tem, ko je izvedela, da ima njen sin že termin za usmrtitev. Poklicala je v bolnišnico, kjer je bil naročen njen sin in se pozanimala, pod kakšnimi pogoji bi k postopku lahko pristopila sama.

V bolnišnici so ji razložili, da mora biti stara vsaj 18 let, imeti urejeno zdravstveno zavarovanje in da mora trpeti za nečim, česar se ne da pozdraviti na način, ki bi bil zanjo sprejemljiv. Predstavila se je kot diabetik, ki je slep na eno oko in bolnišnica ji je ponudila, da opravijo formalno oceno stanja, kar storijo kar prek videopogovora prek Zooma ali katere izmed sorodnih aplikacij.

17 % Kanadčanov se evtanazira zaradi osamljenosti

Po akciji, ki jo je izvedla na družbenih omrežjih, je bila usmrtitev Kiana, predvidena za 22. september letos, preložena za nedoločen čas. A podatki kažejo, da Kiano in Alan nikakor nista osamljena primera. Osamljenost in izoliranost je razlog za kar 17 % medicinskih usmrtitev oz. evtanazij v Kanadi.

Prihodnje leto pa namerava kanadska vlada dostop do evtanazije razširiti tudi na tiste, ki so »zgolj« duševni bolniki in na »zrele mladostnike«, pri čemer ni povsem jasno niti pri kateri starosti je mladostnik zrel niti ni jasno definirano, kdo o tem odloča. »Zreli mladostniki« bi tako lahko o svoji smrti odločali povsem mimo svojih staršev.

Zdravniki opozarjajo, da takšno širjenje odpira vrata Pandorine skrinjice neslutenih razsežnosti. Kot opozarja onkološka zdravnica dr. Ellen Warner bi tako lahko medicinsko usmrtili tudi mladoletnike s krizo identitete. Po spletu tudi že krožijo zgodbe več Kanadčanov, ki se bodo v primeru razširitve prijavili za medicinsko usmrtitev, vključno z 21-letno Victorio, sicer epileptično bolnico, ki bi rada na tak način rešila finančne težave svoje družine.

Zdravniki opozarjajo tudi, da devet od desetih ljudi, ki skušajo narediti samomor, a jim spodleti, si kasneje ne poskušajo več vzeti življenja in umrejo od drugih vzrokov. Podatki iz držav, kjer je evtanazija že uzakonjena, med njimi so Nizozemska, Belgija, Španija, Avstralija in Nova Zelandija ter nekatere ameriške zvezne države, pa kažejo, da se kar dve tretjini evtanazijskih usmrtitev zgodi brez privoljenja bolnika, ki je na tak način usmrčen.

Evtanazija v predsedniški tekmi v Sloveniji

V zvezi s tem gre opozoriti, da smo tudi v Sloveniji že dobili predlog zakona o evtanaziji, ki ne vsebuje večine varovalk (denimo starostnih omejitev ipd.) s katerimi se običajno začne zakonodaja o medicinski usmrtitvi. Za evtanazijo bi lahko zaprosil vsakdo, ki je star vsaj 18 let in neznosno trpi (pri čemer ni jasne definicije, kaj to pomeni).

Zakon so spisali v združenju Srebrna nit, ki ga vodi Biserka Marolt Meden. Medenova pa je tudi prvopodpisana pod predsedniško kandidaturo Nataše Pirc Musar, za katero je prav tako znano, da podpira uzakonitev medicinske usmrtitve v Sloveniji, čeprav ji nasprotuje velika večina zdravnikov, na pleča katerih bi sicer padlo izvajanje takšnega zakona.