Ko gospodarstvo diha plitko: padec rasti in rekorden naval podjetij na razpis P7L 2025

Slovensko gospodarstvo se je znašlo na preizkušnji. Po letih počasne, a stabilne rasti se zdaj prvič jasno kažejo znaki ohlajanja. Statistični urad Republike Slovenije je objavil, da se je bruto domači proizvod v prvem četrtletju letos zmanjšal za 0,7 odstotka glede na isto obdobje lani. V drugem četrtletju je rast sicer spet prešla v pozitivno območje, a komajda – znašala je le 0,7 odstotka. Skupna rast v prvi polovici leta je skoraj zanemarljiva, le okoli 0,1 odstotka, kar pomeni, da je gospodarstvo na meji stagnacije.

Industrija in gradbeništvo sta med najbolj prizadetimi dejavnostmi. V obeh se zmanjšuje število zaposlenih, podjetja pa poročajo o upadu naročil in težjem dostopu do financiranja. Izvoz, ki predstavlja hrbtenico slovenskega gospodarstva, se je v prvem polletju zmanjšal, zlasti v segmentu avtomobilske in kovinskopredelovalne industrije. Tudi zasebne investicije so začasno zamrznjene, saj se podjetja soočajo z višjimi stroški financiranja in negotovostjo glede prihodnjih naročil.

Ekonomist dr. Andrej Brkič ocenjuje, da se slovensko gospodarstvo trenutno »giblje po tanki črti med ohlajanjem in začetkom recesije«. Po njegovih besedah ne gre za zlom, temveč za fazo, v kateri se gospodarska aktivnost še ohranja, a nima več pravega zagona. »Če se bodo slabe razmere na izvoznem trgu nadaljevale, bomo zelo hitro zdrsnili v negativno rast,« opozarja.

Na težave opozarjajo tudi mednarodne institucije. Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za leto 2025 na 1,3 odstotka, OECD pa na 1,6. Mednarodni denarni sklad napoveduje, da se bo okrevanje v regiji zavleklo, Slovenija pa je med državami, kjer bodo razmere v industriji in investicijah najdlje ostale šibke.

Dr. Andrej Brkič: »Če se bodo slabe razmere na izvoznem trgu nadaljevale, bomo zelo hitro zdrsnili v negativno rast.«

Rekordno zanimanje za razpis P7L 2025

V takšnem ozračju je septembrski razpis Slovenskega podjetniškega sklada P7L 2025 – Likvidnostni kredit postal nepričakovani simbol upanja. Program je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se soočajo z začasnim pomanjkanjem denarja za plače, material, stroške dela in manjše investicije. Obrestna mera znaša 1,8 odstotka, krediti pa so na voljo v višini od 15.000 do 100.000 evrov, z možnostjo moratorija do šest mesecev in odplačilne dobe do sedem let.

Na razpis, ki se je zaključil 14. oktobra, je prispelo več kot 1.900 vlog – največ v zgodovini tega instrumenta. Po ocenah Slovenskega podjetniškega sklada skupna vrednost zaprošenih sredstev presega sto milijonov evrov, čeprav je razpoložljivih le dvajset milijonov. To kaže, kako močno slovenska podjetja trenutno čutijo potrebo po likvidnosti.

Predstavnik sklada je povedal, da je tak odziv podjetij »jasen dokaz o pomanjkanju likvidnosti v gospodarstvu«. Po njegovih besedah je cilj razpisa podjetjem omogočiti preživetje v času ohlajanja in ohraniti delovna mesta, dokler se razmere ne izboljšajo.

Likvidnost kot kisik v času padca

Razpis P7L 2025 deluje kot nujna infuzija za gospodarstvo, ki diha plitko. Podjetjem omogoča, da vzdržujejo tekoče poslovanje, izplačujejo plače in ohranjajo osnovno proizvodnjo. Po mnenju ekonomistov gre za orodje, ki lahko prepreči verižno reakcijo stečajev in brezposelnosti, če bo izvajanje učinkovito in pravočasno.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da mora država poleg likvidnostnih ukrepov pospešiti tudi prestrukturiranje gospodarstva. Po besedah dr. Brkiča so to »kratkoročni ukrepi za dihanje, ne pa dolgoročna terapija za rast«. Slovenija se mora po njegovem mnenju hitro usmeriti razvoj v digitalne in zelene tehnologije ter povečati dodano vrednost industrije, če želi ostati konkurenčna v prihodnjem desetletju.

Po besedah dr. Brkiča so to »kratkoročni ukrepi za dihanje, ne pa dolgoročna terapija za rast«.

Likvidnostni krediti ne bodo rešili vseh težav. Nujni so za preživetje, a brez širše gospodarske strategije lahko hitro postanejo le kratek premor pred novim padcem. Zato mnogi pozivajo vlado, naj razpisom, kot je P7L, sledijo še razvojni in investicijski ukrepi. Potrebni so novi razpisi za digitalno preobrazbo, raziskave in razvoj ter zeleni prehod, saj prinašajo trajno konkurenčnost in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Med upanjem in previdnostjo

Slovenija ima močne izvoznike, podjetne ljudi in trdno infrastrukturo, toda brez pravočasnih odzivov in premišljenih politik lahko »mehka ohladitev« hitro postane trda recesija. Razpis P7L 2025 je v tem trenutku več kot finančni instrument – je preizkus sposobnosti države, da hitro in pametno ukrepa.

Če bo pomoč podjetjem usmerjena, učinkovita in dostopna, lahko država padec preoblikuje v priložnost za nov razvojni zagon. Če pa bo vse obstalo v birokratskih postopkih, bo naslednja statistika govorila sama zase.