Velika tehnološka podjetja Google, Facebook in Twitter v zadnjih letih močno posegajo v vsebino objav svojih uporabnikov.
Mnogi politiki in mnenjski voditelji poudarjajo, da platforme sistematično cenzurirajo konservativna stališča in suspendirajo konservativne uporabnike. Uporabniki zato iščejo alternative, kjer bi lahko svobodno izražali svoja stališča. Med njimi je tudi Parler, socialno omrežje podobno Twitterju.
Parler(fra.: govoriti) je bil ustanovljen pred dvema letoma, avgusta 2018. Podobno kot pri Twitterju je namen novega socialnega omrežja izmenjava stališč na družbeno-političnem parketu. Platforma in izgled sta zelo podobna tisti na Twitterjevi, stališče se napiše v t. i. "parley", ki lahko vsebuje do 1000 znakov. Namesto všečkov je glasovanje, "echo" pa je nadomestilo za "retweet".
Parler je nova platforma, podobna Twitterju, vir: Youtube, posnetek zaslona
V primerjavi s Facebookom (2,5 milijardi uporabnikov) in Twitterjem (320 milijonov uporabnikov) je Parler z 2,5 milijona aktivnimi uporabniki pravi palček. Vendar njegova popularnost raste predvsem zaradi zaveze k spoštovanju svobode izražanja, promocija katerega je po mnenju ustanovitelja Johna Matzeja glavno vodilo nove platforme.
Zakaj k Parlerju?
Parlerju so se na začetku pridružili mnogi konservativni uporabniki Twitterja in Facebooka, ki so bili cenzurirani ali so jim bili onemogočeni uporabniški računi zaradi domnevnega sovražnega govora. Število uporabnikov se je naglo povečalo takrat, ko je Twitter cenzuriral oz. izvedel t. i. "fact check" na Trumpov tvita, v katerem je podvomil v legitimnost množičnih volitev preko pošte, ki so jih predlagali demokrati.
Novi platformi so se zaradi cenzure večjih socialnih omrežij pridružili tudi drugi konservativni komentatorji in politiki. To je storil tudi predsednikov sin Donald Trump mlajši, ko mu je Twitter za 12 ur zaklenil profil, ker naj bi širil napačne informacije o koronavirusa s hidroksiklorokinom. Pred dnevi je bil znova suspendiran, tokrat zaradi delitve videa, v katerem zdravnik omeni nesmiselnost nošnje obraznih mask.
Twitter račun komentatorke Candance Owens je bil blokiran zaradi dvoma v ukrepe michiganske guvernerke Gretchen Whitmer. Parlerjevi uporabniki so tudi bivši newyorški župan Rudy Giuliani, britanska komentatorka Katie Hopkins in senator republikanske stranke iz Teksasa Ted Cruz.
Socialno omrežje ali uredniški medij?
Ted Cruz je eden najbolj priljubljenih republikanskih senatorjev ter močan kritik velikih socialnih omrežij, ki urednikujejo na svojih platformah in s tem dejansko omejujejo konservativna stališča.
Cruz poudarja, da gre pri tem za kršitev ameriške zakonodaje (t. i. "Section 230 of the Communications Decency Act"). Če so socialna omrežja le orodje, platforma za posredovanje stališč, ne morejo biti kazensko odgovorna za vsebino, ki jo uporabniki pišejo. Ta privilegij pa ne velja za uredniške medije (npr. New York Times), ki so odgovorni za vsebine, ki so objavljene na njihovih spletnih strani. Cruz opozarja, da ne more iti v obe smeri, uredniška cenzura in privilegij neodgovornosti za vsebino uporabnikov.
Poleg Twitterja je Cruz kritičen tudi do drugih dveh velikanov, Googla in Facebooka, tudi zaradi vpletenosti v predvolilno kampanjo. Robert Epstein, bivši urednik revije Psychology Today in podpornik Clintonove, je v lanskem pričanju pred senatom med drugim omenil, da je Google v volilnem letu 2016 s selektivnim podajanjem informacij obrnil od 2,6 do 10 milijona volivcev v prid Hillary Clinton.
https://www.youtube.com/watch?v=yaLeahyu1hI
Je na Parlerju dovoljeno vse?
Določenih vsebin pa Parler kljub zavezanosti svobodi govora na svojih straneh ne dovoljuje. Minimalne zahteve zaobjemajo prepoved distribucije pornografskih vsebin, izsiljevanja drugih uporabnikov, slavljenja mučenja živali, promocije trgovine z ljudmi, velja pa tudi prepoved ustvarjanje računa terorističnim organizacijam.
Gre za zelo podobne restrikcije, kot jih podpišejo tudi novi uporabniki Facebooka, Google računov in Twitterja. Padler celo navaja, da lahko uporabnikom "kadarkoli odstranijo katerikoli vsebino ali preprečijo dostop".
https://www.youtube.com/watch?v=j6iyAt1Ydpc
Parler je zelo dobro narejen app. Če bi radi zasedli svoje ime, je zdaj zadnji čas. Za anonimne račune pa nikoli ni prepozno. https://t.co/iMRGVBKUIU
Svoboda govora je temeljna pravica, na kateri stoji demokracija. Razvoj socialnih omrežij na začetku tisočletja je omogočil še večji pretok informacij in izmenjavo različnih mnenj preko političnega spektra. Ker svoboda govora v nobeni državi ni absolutna, je popolnoma razumljivo, da imajo (vse) platforme omejitve pri posredovanju vsebin (mučenje ljudi in živali, pornografija, računi terorističnih organizacij ipd.).
Cenzura določenih stališč, kot je npr. Trumpovo negodovanje nad demokratsko težnjo po množičnih volitev preko pošte v Kaliforniji, zagotovo ne spada v kategorijo problematičnih vsebin in je zato politično močno pristranska (pa ravno pri Trumpu bi lahko našli mnogo "primernejše" tvite za cenzuro).
Parler je morda na prvi pogled posrečen poskus alternativne platforme, a je prešibak, da bi lahko konkuriral Twitterju. To je predvsem zaradi tega, ker se mu pridružujejo pretežno konservativni uporabniki. Za preboj pa je nujno potrebna množica ljudi različnih stališč in vrednostnih usmeritev.
Parler ne more uspeti tudi zaradi tega, ker velika večina uporabnikov obdrži Twitter račun in na njem ostaja aktivnih. (Zanimivo je, da je senator Ted Cruz video v podporo Parlerju objavil na svojem Twitter računu.) Noben politik si ne more privoščiti, da bi iz principa izgubil stik z desettisoči sledilcev in potencialnih volivcev na platformah "velikih treh" (Google, Facebook, Twitter).
Zagotovo pa je pomembno, da nastaja konkurenca, kot je Parler, in da nastaja močna kritika politične cenzure in pristranskosti prevladujočih socialnih omrežij. V svetu, kjer lahko tekmujejo ustvarjalne ideje in pristopi, nič ni dano za zmeraj. Če se bodo Google, Facebook in Twitter še radikalizirali pri "čiščenju" konservativnih stališč, utegnejo nastati okoliščine, v katerih se bo trg socialnih omrežij lahko spremenil.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.