Kdo vas gleda z naslovnic slovenskih dnevnih časopisov in kaj vam sporoča?

Zajem slike spletne strani časopisov, Pressreader

Med poznavalci volilnih kampanj prevladuje mnenje, da je v Sloveniji najmočnejši medij, ki vpliva na politična razmerja in v končni fazi tudi na volilni rezultat, še vedno televizija.

Z razcvetom spletnih medijskih platform ter družabnih omrežij pa je v zatonu vpliv tiskanih medijev, so si prav tako precej enotni poznavalci. Pa vendar še imajo, predvsem s mastnimi naslovnicami, še določeno vlogo pri ustvarjanju družbene realnosti v Sloveniji.

V naši analizi se tokrat osredotočamo predvsem na ta segment: in sicer kaj nam nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami preko naslovnic sporočajo glavni tiskani mediji: kakšna je njihova naracija, kdo ali kaj nas z njih in preko njih nagovarja, na kakšen način to počne. 

Danes se osredotočamo na pet najbolj branih tiskanih dnevnih časopisov: Delo, Dnevnik Večer, Slovenske Novice ter Svet24.

Naklada tiskanih medijev v Sloveniji se, odkar so zdrsnili na številke, o katerih jim je nerodno javno govoriti, skriva. Javno so dostopni le zanje mnogo bolj optimistični (preoptimistični?) rezultati raziskave agencije Mediana iz februarja letos, ki kaže, da naj bi doseg enega izida časnika Delo segal do 152 tisoč bralcev, Slovenskih novic 150 tisoč, Večera 100 tisoč, Dnevnika 98 tisoč in Novice Svet24 72 tisoč bralcev.

Za primerjavo, po podatkih Siola iz lanskega junija naj bi Delo konec leta 2019 dosegalo naklado 24 tisoč prodanih izvodov, Slovenske novice, ki veljajo za najbolje prodajan slovenski dnevni časopis, pa 45 tisoč izvodov. Ker sta oba beležila negativne trende, lahko sklepamo, da je danes njuna naklada še nekaj tisoč izvodov nižja.

Sporočila z naslovnic

Čeprav je vsebina nedvomno pomembnejša od forme, pa je dejstvo, da ljudje dnevne vesti vse manj spremljajo na papirju, branje pa postaja vse bolj površno, po tako imenovani “diagonali”. Zato večji pomen dobivata grafika (fotografije) in naslovi. Še posebej na naslovnicah, ki vas s trafik in prodajnih mest skušajo prepričati v nakup časopisa.

A ne samo to, naslovnice se uporabljajo tudi za lansiranje sporočil, kar postane še posebej aktualno v predvolilnem času, ko je mogoče vplivati na politična razmerja in posredno do neke mere tudi na sam volilni rezultat. Za medijskimi hišami so namreč kapitalski in tudi politični interesi, mediji pri nas pa so pogosto orodje za njihovo uresničevanje.

V naši raziskavi smo pregledali po 50 naslovnic (med decembrom in danes) zgoraj navedenih dnevnikov z največjo tiskano naklado. Pogledali smo, kakšno je sporočilo osrednje, najbolj mastno naslovljene teme in največje fotografije – je to pozitivno, negativno ali nevtralno. V naslednjem koraku smo pogledali ali se naslovna tema in nekaj drugih izpostavljenih, nanaša na politike – če, na katere in na kakšen način – jih obravnava kritično, nevtralno ali pozitivno.

Nekaj skupnih ugotovitev je, da, z izjemo Novice Svet24, pri drugih dnevnih časopisih prevladujejo pretežno nepolitične osrednje teme. Pri časopisih, ki veljata za rumene, velika večina naslovnih tem nosi negativno sporočilo, pri Delu, Dnevniku in Večeru pa je največ naslovnih tem nevtralnih, od ostalih pa nekoliko več z negativnim kot s pozitivnim sporočilom. Tretja skupna točka prav vseh je, da je večina pozitivnih sporočil povezana z uspehi naših športnikov na olimpijskih igrah.

Četrta skupna točka je, da z osrednjimi naslovnimi temami v spremljanem obdobju prav nobeden od časopisov ne pokriva neposrednih aktivnosti in delovanja aktualne vlade (aktivnosti predsednika in ministrov, obiskov, sprejemov ipd.), z izjemo Novice Svet24, ki pa jih interpretira izključno izrazito negativno. V ospredju so bolj posledice vladnega delovanja (denimo posledice korona ukrepov v zdravstvu, šolstvu, gostinstvu itd., ter teme kot so podražitve, inflacija ipd.).

In še ena skupna točka vseh razen Sveta24: fotografije politikov se na naslovnici redkokdaj pojavljajo. Z izstopajočo izjemo Roberta Goloba.

Delo

Časopis Delo se še vedno naziva za osrednji slovenski časnik, čeprav je njegov doseg z zlatimi časi izpred 20 in več let nekajkrat manjši. Večina (32 od 50) osrednjih tem Dela z naslovom, fotografijo in vsebino na naslovnici nosi nevtralno sporočilnost. Sporočilnost 12-ih tem je bila negativna, šestih pa pozitivna – večinoma o slovenskih medaljah na olimpijskih igrah v Pekingu.

Na izpostavljenih mestih na naslovnicah so bili šestkrat kritični do vlade kot celote, enkrat do stranke Konkretno, nekajkrat do posameznih ministrov. Premierja Janšo so z manjšo fotografijo izpostavili dvakrat – pod naslovoma “Kitajska ostro nad Janšo” in “Janša še izboljšal odnose z Rusijo”. Še enkrat je bil izpostavljen v osrednji temi, skupaj še z nekaterimi politiki, katerim je javnomnenjska anketa preverjala mandatarsko podporo.

Z dvema manjšima fotografijama je bil v tem obdobju izpostavljen predsednik republike Pahor, s po eno pa ministri Hojs, Andrijanič, Poklukar in Počivalšek.

Izstopajoče veliko fotografij, prisotnih na desetini vseh pregledanih naslovnic Dela (+ dodatna kolektiva potencialnih mandatarjev v osrednji temi) pa je portretiralo novega političnega igralca, Roberta Goloba. Večinoma skupaj s pozitivnim naslovnim sporočilom (denimo: Spremenil bi politično kulturo).

Vir zajema slike: https://www.delo.si/tisk

Dnevnik

Vir zajema slike: https://www.pressreader.com/slovenia/dnevnik-slovenija

Ljubljanski časopis Dnevnik je med 50-imi osrednjimi temami izbral 29 takšnih z nevtralno sporočilnostjo. Šest, vezanih na nosilce slovenskih olimpijskih medalj, je bilo pozitivnih, 15 pa negativnih tematik.

Dnevnik je bil na svojih naslovnicah politično bolj oster do aktualne oblasti od Dela. Osemkrat so bili na naslovnici neposredno kritični do desnosredinske vlade, še petkrat do stranke SDS, večkrat pa do posamičnih ministrov. Iz vladnih ali ministrskih vrst na 50 pregledanih naslovnicah niso pohvalili nikogar, niti ne kakšne od vladnih potez. Prav tako predstavniki koalicije niso bili na nobeni od osrednjih fotografij.

Kar na osmih od petdesetih naslovnic pa se je pojavila fotografija Roberta Goloba. Nekajkrat tudi kot osrednja, velika fotografija. Spremljajoča sporočila so bila večinoma do Goloba pozitivna, v smislu njegove politične moči in rasti, oziroma javnomnenjske podpore, ki je v februarju presegla celo SDS-ovo. Golob je na fotografijah Dnevnikovih naslovnic svež, nasmejan, pozitivnega razpoloženja.

Večer

Mariborski Večer postaja vse bolj regionalni časopis, kar se pozna tudi na naslovnicah, oziroma njihovih osrednjih tematikah, ki so pogosto povezane z dogajanjem v Mariboru in širši regiji. Tudi na Večeru se v spremljanem obdobju (december-februar) na naslovnicah z Janševo vlado kaj dosti ne ukvarjajo v smislu neposrednega spremljanja njenega početja in aktivnosti. Na šestih naslovnicah so do nje kritični, hvale ni deležna, med negativnimi tematikami je nekaj posledic njenega delovanja.

Tudi pri Večeru je 29 osrednjih tem na naslovnici nevtralnega značaja, 8 je pozitivnih, večina povezanih z olimpijado, 13 pa negativnih, povezanih s situacijami v državi ali regiji.

Zajem slike: https://tisk.vecer.com/

Slovenske novice

Petdeset pregledanih naslovnic Slovenskih novic opravičuje sloves tega medija: politika jih praktično ne zanima in na naslovnicah tiskanih izdaj ne obstaja. V veliki večini z debelimi črkami in velikimi fotografijami kraljujejo teme iz črne kronike: umoril, zaklal, povozil, ukradel in podobno. 39 od 50 naslovnic ima prevladujoče negativno sporočilo. Tri sporočila osrednjih tematik so bila nevtralna, osem pa pozitivnih – v glavnem povezanih z uspehi slovenskih športnikov na olimpijskih igrah.

Vir zajema slike: https://www.delo.si/tisk

 Novice Svet24

A ko gre za negativna sporočila, Slovenske novice v vseh pogledih prekosi Odlazkov tabloid Svet24. Kar 47 od 50 osrednjih tem na pregledanih naslovnicah ima negativno sporočilo. In to je, za razliko od Slovenskih novic ter tudi ostalih dnevnikov, izrazito politično ter naperjeno izključno proti sedanji oblasti.

Natančneje, proti Janši in SDS – kar na 31 od 50 naslovnic je na udaru največja vladna stranka, po pet negativnih naslovnic sta dobili NSi in Konkretno, dodatnih 5 negativnih naslovnic vlada kot celota, ostalo pa posamezniki (2 direktor policije itd.).

Janez Janša je bodisi omenjen, bodisi portretiran na fotografiji kar na dvajsetih od petdesetih pregledanih naslovnicah tega tabloida, seveda izključno v negativnem kontekstu.

Na naslovnicah Sveta24 se pojavljajo tudi opozicijski politiki, izključno v kontekstu kritike desnosredinske vlade in njenega predsednika.

Vir zajema slike: https://trafika24.si/revija/svet24?utm_source=svet24&utm_medium=brandbar
V naslednjem članku bomo na podoben način pregledali naslovnice glavnih slovenskih družbeno-političnih tednikov: Nedeljskega dnevnika, Reporterja, Demokracije, Mladine in Domovine
Nekaj je zdrava kritičnost do oblasti, nekaj povsem drugega pa to, kar počne Odlazkov tabloid

Kot vidimo, naslovnice glavnih dnevnih časopisov (z izjemo vemo katerega), niso pretirano politično obarvane. Slednje nedvomno odseva manjši interes ljudi za politiko, kot pa za kakšne druge družbeno pereče teme, saj gre časnikarjem za to, da v trafikah in na drugih prodajnih mestih v promet spravijo čim več izvodov tistim, ki niso naročniki – in naslovnica, ki pritegne, je najboljši način, da to storijo.

S približevanjem volitvam se bo to nedvomno nekoliko spremenilo in bodo neposredne politične teme dobile več prostora tudi v osrednjih temah na naslovnicah. Kljub temu pa je nenavadno, da “resni” družbeno politični dnevni časopisi, kot so Delo, Dnevnik in Večer, na naslovnici več pozornosti ne dajejo aktivnostim predsednika vlade, ministrov. Do oblasti so sicer kritični, kar je za družbeno-kritične časopise povsem na mestu, to je pa očitno tudi vse, kar imajo o vladi za povedati, poročati na naslovnici. Ali je bilo enako v času Šarčeve in predhodnih vlad, bi zahtevalo svojo raziskavo.

Posebna zgodba pa je Odlazkov tabloid Svet24. Medtem ko se vsa Slovenija ukvarja z naravo medijev iz kroga SDS-a, pa se praktično nihče ne ukvarja z dnevnim časopisom, ki je preko mere, surovo brutalen do desnosredinskih politikov, oziroma kogarkoli, ki je tako ali drugače povezan s to vlado. Ne samo brutalen, temveč tudi zavajajoč in manipulativen. Njegova agenda je jasna in to ni kritično novinarsko poročanje, temveč neprikrita protipropaganda. Pogostost ukvarjanja z Janezom Janšo na naslovnicah Sveta24 meji že na obsedenost.

Kdaj bomo tudi o Odlazkovem medijskem imperiju in njegovih interesih ter namenih gledali Tarče in Ekstravizorje, kdaj se bodo nad njimi zgražali profesorji s FDV-ja z dr. Milosavljevićem na čelu?

4 komentarji

  1. Jaz sem te pljuvajoče,lažnive medije nehala spremljati,dovolj jih imam.Najdlje sem vztrajala pri reviji Silvestra Šurla.Ima eno kolumnistko,vredno pozornosti, enega ljubiteljskega zgodovinarja in nekaj pisem bralcev.Zmotila me je predvsem naslovnica z najnovejšim novim obrazom,saj skače z vseh kotov ,kot kakšna maskota.Res se mi vse skupaj že prav gnusi.

  2. Nič ni posebno novo niti presenetljivo. Dobesedne politične sredine ni in je niti ne more biti, so lahko samo približki z desne ali z leve. Reporter se je spremenil že pred 3 leti. To so izvedli veliko počasneje in mehko, najprej dokaj desni, nato manj desni, nato rahlo levi. Niso hoteli ostrega zasukav levo kot je bil z MAGom, ki je zato propadel. Danes je Reporteer čisto običajno levičarsko trobilo.
    V prispevku je čutiti malce škodoželjno ugotovitev, da mediji najbolj napadajo JJ. Hote, ali nehote je NSi “obsojena” na sodelovanje z SDS. Alternativa je samo smer Novakove v krščanski socializem, oziroma “žlahtno koservativnost” po Kučanovem okusu. To pa je pot v zaton in dokončni izpad NSi iz DZ, česar si zavedni Slovenci ne želimo.

Komentiraj