Katere stranke se lahko veselijo in katere bojijo predčasnih volitev

Po neuspelem prvem krogu iskanja mandatarja se odpira resno vprašanje, ali novega predsednika vlade lahko dobimo v drugem, nemara tretjem krogu, ali pa se bomo ponovno podali na volitve.

Pregovorno velja, da takšen scenarij ne bi ustrezal skoraj nikomur, z izjemo SDS in Levice.

A julijska povolilna anketa Mediane kaže, da bi se izboljšanega rezultata lahko nadejali tudi v LMŠ, NSi, SAB in SNS. 

Seveda slednje v ničemer ne garantira, da bi se ob novih predčasnih volitvah dejansko zgodilo to, kar kažejo ankete, saj bi bile okoliščine drugačne kot v tem trenutku. Obenem je pri tako tesnih rezultatih potrebno upoštevati tudi intervale zaupanja.

A če bi bile volitve to nedeljo, bi po anketi Mediane, ki jo je objavila POP TV, za SDS glasovalo 5,4 odstotkov več (opredeljenih) volivcev, kot na volitvah, za LMŠ dobre 3 odstotke več, za SD približno toliko, kot so dobili, Levica bi dobila 2 dodatna odstotka, SMC bi prav toliko izgubila, NSi in SAB bi pridobili 0,6 odstotka, DeSUS bi izgubil kar polovico podpore in ostal pod parlamentarnim pragom, SLS se tudi v drugo ne bi vrnila.



Rezultati sicer veljajo za opredeljene anketirance, medtem ko število neopredeljenih ponovno narašča.

KOMENTAR: Uredništvo
Razmerja bi ostala približno enaka, le DeSUS bi se lahko poslovil
Bi nove volitve, brez drastičnih sprememb okoliščin oziroma drugih spremenljivk, v razmerju sil kaj bistvenega spremenile? Povolilne ankete kažejo, da najbrž ne. Edina večja razlika se nakazuje v drastičnem padcu podpore DeSUS-u, ki se je prijema "zgubaški" značaj in bi dejansko lahko izpadla iz parlamenta. Druge stranke bi se verjetno ohranile, nekoliko pa bi pridobile tiste desno od sredine - SDS, NSi in tudi radikalna SNS, vendar ne dovolj za koalicijsko večino. Kljub temu, da nekaterim strankam kaže na izboljšanje, je vseeno težko verjeti, da bi pravkar izvoljeni poslanci sprejeli veliko tveganje morebitne neizvolitve in se podali na predčasne volitve. Sploh v luči tega, da bistvenih premikov volilnega telesa ni pričakovati. Zato se zdi najverjetneje, da bomo neke vrste vlado vendarle dobili. Najverjetnejši se zdita koaliciji vseh petih ali šestih levih strank ali pa sredinska koalicija dveh desnosredinskih in dveh levosredinskih strank. A pot do tja je, kljub temu, da ura neusmiljeno tiktaka, še dolga.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike