Karl Erjavec - pravi ali lažni rešitelj DeSUS-a in Koalicije ustavnega loka?

Porsche cayenne prehiteva po levi (vir foto: Youtube)
POSLUŠAJ ČLANEK
Te dni poteka dopisni kongres stranke DeSUS, po katerem bodo v soboto, 5. decembra razglasili novega predsednika upokojenske stranke.

Poznavalci pravijo, da bo to najverjetneje stari - novi predsednik Karl Erjavec, za katerega so se javno opredelili tudi nekateri vidni člani stranke, kot sta minister Tomaž Gantar in vodja poslanske skupine Franc Jurša. Težkokategornika pravita, da stranka ta trenutek potrebuje izkušenega človeka, ki se zna obrniti tudi v težkih političnih razmerah, v katerih se nahajata stranka in država.

Pa vendar, ali na Erjavčevo domnevno politično vrednost v DeSUS-u upravičeno računajo? In obenem, ali nanj upravičeno računa tudi Jože Damijan, ki kongres DeSUS-a vidi kot prvi nujen korak k njegovi KUL koaliciji?

Nekateri indici kažejo, da bi se Erjavec kaj hitro lahko izkazal za lažnega rešitelja tako za upokojensko stranko kot združbo KUL, ki Damijana želi inštalirati na čelo slovenske vlade.

Naj ostanem ali grem?


231 delegatov stranke DeSUS bo med 27. novembrom in 1. decembrom po pošti glasovalo za enega od dveh predsedniških kandidatov: Srečka Felixa Kropeta in Karla Erjavca.

Kljub obupnim poskusom prvega, da prepriča z obljubo o odhodu DeSUS-a iz desnosredinske koalicije, če bo izvoljen on, favorit ostaja Karl Erjavec. Izkušeni politični maček tovrstnih obljub ne daje, so pa nekateri to namero razbrali iz vsebine pisma, ki ga je pred kongresnim odločanjem namenil članstvu.

A pismo se da, ob branju med vrsticami, razumeti tudi drugače. Kot sem pred dnevi povedal za Večer, je sporočilo, da so vrata odprta na vse strani in da nikakor ni samoumevno, da menjava na mestu predsednika stranke pomeni tudi menjavo vladne ekipe, v kateri ta nastopa.

Prej kot to bi si Erjavčeve besede lahko interpretirali, da želi biti v desnosredinski vladi močan levosredinski korektor, ki ga ta vlada do sedaj (kot sam pravi) ni imela. Torej on bo antipod Janši in on ne bo dopuščal, da bi se ta koalicija še šla ideološke igre. Seveda pa bi po drugi strani Erjavca (in poslance, saj brez njih ne gre) lahko pridobila tudi druga stran, recimo z obljubami o izvedbi vseh in še več projektov, ki jih že tako ali tako načrtuje Janševa vlada, privlačnimi kadrovskimi pozicijami in obljubo o prijazni medijski obravnavi v levici naklonjenem delu medijev.

To smer prepričevanja poslancev DeSUSa in vsaj treh poslancev SMC-ja je v pogovoru za oddajo 24ur zvečer navsezadnje nakazal tudi Jože Damijan, ko je brez zadržkov povedal, da je “Tem trem poslancem ali več poslancem treba ponuditi enake pogoje, kot jih imajo danes, treba jim je omogočiti prihodnost tudi po letu 2022." Ter dodal, da se bodo "ti poslanci odločili za vstop v novo koalicijo šele takrat, ko bo tukaj gotovo glede tega, kako se bodo odločili poslanci v stranki DeSUS. Do prestopa v novo koalicijo lahko pride samo skupaj, kot blok obeh strank.”

Jože P. Damijan je povedal resnico, zato mu je treba priznati, da v politiko prinaša neposrednost in transparentnost, brez političnega bullshita v obliki vehementnih besed o višjih idealih kot gonila levo-desno-levega političnega slalomiranja. Ko bo še za projekt KUL priznal, da gre za gole interese levičarskih omrežij in za nikakršno obrambo Slovenije pred "Janševo avtokracijo", si bo to priznanje zaslužil v popolnosti.

Sicer pa mediji iz Janševe orbite že pišejo, da se naj bi v prepričevanje treh SMC-jevcev (Sluga, Zorčič, Rajić), neposredno vmešala kar Gregor Golobič in celo Aleksander Čeferin (?!). In ravno Gregor Golobič je v preteklosti že znal lucidno diagnosticirati Erjavčev interes:

https://twitter.com/GlitchInTheCode/status/1331933975951052801

A raje se za trenutek ustavimo pri Damijanovi poanti, ki je še kako resnična. Do cilja te steeplechase tekme, s sladkokislo nagrado prevzema oblasti v največji zdravstveni krizi stoletja, mora prvo oviro preskočiti vseh (vsaj) 46 naenkrat. Če se nočejo spotakniti in na glavo čofniti v bazen z varljivo količino vode, prav nihče ne sme izskočiti in šele nato reči "hop".

Še višja ovira kot to pa je verjetno tajno glasovanje, s sabotažo katerega bi se nekateri, ki si javno tega ne morejo privoščiti, za zaveso lahko otresli ponovnega prevzema oblasti v tako težkih okoliščinah in leto in pol mandata raje izkoristili za naskok na rednih volitvah. Po enem scenariju pa bi se lahko znašli celo na predčasnih volitvah (denimo izglasovanje novega mandatarja s konstruktivno nezaupnico, ne pa tudi njegove ministrske ekipe). Ni dvakrat za reči, da kakšni stranki v opoziciji, kateri ura tiktaka in se ji rok trajanja nezadržno izteka, predčasne volitve še vedno niso intimna opcija.

Kaj pa če imajo Erjavca res vsi poln kufer?


Za konec pa se vrnimo k DeSUS-u in njihovem samoumevnem rešitelju Karlu Erjavcu. Morda se je stranka tekom let katastrofalne kadrovske selekcije, ki je najbrž tudi posledica ljubosumne dominacije predsednika, v položaju, ko rešitev vidijo le v iztrošenem Karlu, res znašla sama. Ob tem pa vsi pozabljajo, da so se v to situacijo spravili ravno zato, ker je Erjavec stranko pripeljal na rob parlamentarnega praga.

Če to ponazorimo z gibanjem javnomnenjske podpore v mesecih po volitvah, dobimo spodnji graf:

Klik za povečavo grafa


Vidimo torej, da se je stranka po januarski zamenjavi predsednika Erjavca z Aleksandro Pivec javnomnenjsko pobrala. In pri tem ji prav nič ni škodil prestop v vlado Janeza Janše. Pravzaprav je v tem času beležila višjo podporo kot med Šarčevo druščino, vse do začetka poletno-jesenske protiupokojenske ofenzive iz vseh topov osrednjih medijev.

Žrtev je bila do takrat perspektivna političarka Aleksandra Pivec, kolateralno pa tudi relativno visoka podpora stranki DeSUS, ki pa se je popravila takoj, ko se je končalo pranje umazanega perila v javnosti. Pivčeva zdaj po Facebooku strelja na vse strani, v Damijana, ki zmerja ženske, ministra Gantarja, ki z njimi ravna po principu »po uporabi zavrzi«, in Erjavca, ki se ga, kot pravi, mnogi bojijo, a ona se ga ni nikoli in se ga ne bo v prihodnje.

"Zdaj nam pa bodo poskušali zavezati na oči ruto in se igrali z nami slepe miši, da ne bi opazili, kaj se dogaja okrog nas", nadaljuje in dodaja, da je "počasi ljudem okrog nas in vsem nam dovolj igračkanj in spletk preživetih političnih osebnosti. "

In kar se tiče Karla Erjavca, rezultati nekaterih anket nakazujejo, da bi utegnila imeti prav. Na Delovem barometru priljubljenosti, ki je edini od štirih mesečnih anket slovenskih medijev vzel mero tudi Karlu Erjavcu, se je ta znašel povsem na dnu, na zadnjem mestu lestvice priljubljenosti politikov, z izstopajoče najnižjo povprečno oceno 2,03.

Barometer priljubljenosti politikov časnika Delo, 9. 11. 2020 (klik za povečavo)


Porsche cayenne h kaj boljšemu rezultatu zagotovo ni pripomogel, kot tudi ne k prepričljivosti njegove trditve v zadnjem pismu članstvu, da njihova ideologija ni liberalni kapitalizem (!).

A pomembneje od tega s čim se Karl prevaža naokoli, je vprašanje, ali za stranko vendarle ne bi bilo bolje, če bi Erjavec konec koncev ostal kar v penziji. Tudi če bi to pomenilo, da upokojenci še nekaj časa ne bi imeli predsednika. In navsezadnje, če res nimajo nikogar drugega od odsluženega oportunista v krizi poznih srednjih let, pa naj brez predsednika gredo tudi na volitve.

Koliko se nam ta misel zdi bogokletna in samomorilska, se zatekanje k na videz preverjenemu rešitelju, ki se zna izkazati za lažnega, za stranko DeSUS ne zdi kaj bolj prepričljiva izbira.

In kaj si o vsem skupaj misli politik DeSUS-a s slovesom najbolj samosvojega poslanca tega sklica državnega zbora, Robert Polnar? Prebrali boste lahko velikem intervjuju na Domovini, v petek in soboto.




"Ker če ostanem, bo narobe, In če grem, grem po gobe ..."

https://www.youtube.com/watch?v=O6pHpmlHb_0&feature=emb_logo

.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike