Kapitulacija vsega človeškega

Bila sem še otrok, ko sem prebrala zgodbo o stari Eskimki, ki me je zelo pretresla. Ko je uboga starka začutila, da postaja breme za svojo družino, je neke noči tiho zapustila svoj iglu in se v spalni srajci podala v sneg in led. Brez slovesa in brez jeze v srcu. Odhod je bil – po merilih skupnosti – izraz ljubezni. Žrtvovanje. Darilo družini v želji, da bi za otroke ostalo več rib, da bi sinovi lažje preživeli zimo. Takšne krute in nerazumljive zgodbe so bile za Eskime del življenjske nuje. Del