Kam je izginila zmerna levica?

V zadnjih letih lahko opazujemo vedno večji premik levice v skrajno levo, kjer vidimo boj za podporo oligarhiji, avtoritarizmu, anti-semitizmu, islamizmu in ponorelim diktatorjem. Nekdanji ameriški predsednik Clinton bi bil danes razumljen kot skrajni desničar, podobno bi lahko trdili še za nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Schmidta. Današnja levica na zahodu se je premaknila v ekstrem, ki v vsakem grmu vidi fašizem, medtem ko ji ljubezni do najbolj okrutnih avtokratov in brutalnih režimov ne manjka.

Ljubezen do avtokracij in brutalnih sistemov

Najbolj opazna lastnost moderne levice je neizmerna ljubezen do svetovnih avtokratov in najbolj brutalnih režimov. Zadnji primer je Iran, kjer levica ni bila sposobna podpreti zatiranih in pobitih Irancev in se je postavila izključno na stran brutalne teokracije. Naj na kratko omenimo, da govorimo o režimu, ki je pobesil na desettisoče svojih zapornikov, ki niti niso bili obsojeni na smrt. Gre za režim, ki je na minska polja pošiljal otroke in je danes na to dejstvo celo ponosen. To je brutalna oblast, ki žensko brez hidžaba pretepe, množično posili in jo na koncu odvrže iz kombija ali v zaporu obesi. Oblast, ki pozove k masakru neoboroženih protestnikov in jih več desettisoč v nekaj dneh pobije. Kritike pa pobesi zunaj na žerjavih, kot nazadnje nekaj priznanih športnikov.

Zadnji primer je Iran, kjer levica ni bila sposobna podpreti zatiranih Irancev in se je postavila izključno na stran brutalne teokracije.

Toda nikakor ne vidimo množičnih protestov pred iranskimi ambasadami, z izjemo iranske opozicije. Še huje, levičarske organizacije skupaj z islamisti napadajo Irance, ki protestirajo proti brutalnosti lastne vlade! Medtem ko leva politika na zahodu ni niti sposobna na glas reči, da je iransko ravnanje z lastnim ljudstvo najmanj nemoralno, kaj šele zločin, lahko opazujemo, da se levi nevladniki v glavnem ukvarjajo z ameriškim napadom na režimske cilje. Ne glede, da smo ravnokar lahko opazovali kako so iranske balistične rakete skoraj dosegle ameriško bazo na otoku Diego Garcia, kar pomeni, da je Iran ves čas lagal o svojem raketnem programu, je evropska levica še vedno bolj kritična do predsednika Trumpa kot iranskih ajatol. Zaupanje levice v iranski teokratski sistem, ki je po svoji naravi še najbližji nacizmu, je tako globok, da je izgubila moralni kompas. No, nikakor jih ne moti, da je izginila vodja klinike za invalidne deklice Zahra Hodžat, ki je zavrnila zahteve IRGC, da bi bila klinika živi ščit in baza člane IRGC in Basidžev.

Zaupanje levice v iranski teokratski sistem, ki je po svoji naravi še najbližji nacizmu, je tako globok, da je izgubila moralni kompas.

Vprašajmo se, koliko časa bi slovenska ali evropska zunanja politika potrebovala, da bi obsodila iransko pobijanje protestnikov, ali pa žensk, posiljenih in pobešenih, kaj šele drugih pretepenih kritikov? Če se je zunanja politika tako zavzemala za obsodbe Izraela, pa je Iranu dopustila mučenje, posilstva in nadlegovanje žensk, pobešanje gejev, grožnje s totalno anihilacijo zahodu in Izraelu ter neomajnemu podpiranju terorističnih organizacij, ki lahko danes neovirano marširajo po evropskih mestih, čeprav so odgovorne za mnogo smrti tudi v Evropi in ZDA.

Namesto, da bi levica naravnost obsodila anti-semitski pokol na avstralski plaži Bondi, pa danes poslušamo izgovore, kako je za to kriv Izrael, medtem ko množica podivjanih islamistov na praznik Eid skorajda linča avstralskega predsednika vlade Albaneseja, ko jih je ta obiskal v mošeji. In še po tem dogodku je vprašanje, ali bo avstralska levica pripravljena priznati, da so s toleriranjem islamizma, na katerega opozarjajo celo arabske države, udarili mimo.

Aroganca do deprivilegiranih – levičarski sindikalni izlet na Kubo

Kuba se že od prihoda bratov Castro in podivjanega Che Guevare ukvarja s propadom države. Potem ko je Sovjetska zveza razpadla, pa se je soočanje s propadom še pospešilo. Kritično pomanjkanje osnovnih surovin, energije ter razpadanja urbane infrastrukture je Kubo pripeljalo do situacije, kjer so glavni vir dohodka pomoč, denar Kubancev iz ZDA, bordel turizem, suženjsko delo recimo zdravnikov, ki morajo oddelati brezplačno tlako po državah tretjega sveta ter kraja energentov iz sosednjih držav. Toda izguba ukradenih energentov iz Venezuele je ravno povzročila zadnjo krizo, ki je Kubo pahnila v takšno bedo, da v bolnicah umirajo pacienti, kjer so se zaradi izpada energije izklopili življenjsko potrebni ventilatorji.

Toda dve polni letali skrajnih levičarskih skrajnežev sta poleteli na Kubo pod sponzorstvom agentov Kitajske komunistične partije, recimo milijarderja Nevilla Roya Singha in njegove ekstremistične žene Jodie Evans, ki s svojim denarjem aktivno rušita zahodne institucije, vključno s pravnimi. Oba bogata podpornika kitajskega režima, ki ima odprta koncentracijska taborišča z zastonj ujgursko delovno silo, si nista mogla kaj, da ne bi podprla kubanskega režima, ki redno pretepa, muči in zapira nezadovoljne Kubance.

Dve polni letali skrajnih levičarskih skrajnežev sta poleteli na Kubo pod sponzorstvom agentov Kitajske komunistične partije.

Levi skrajneži so uživali v zastonj oddihu v luksuznem hotelu, kjer so kubanske oblasti poskrbele, da je elektrika bila, medtem ko so imeli bolniki med operacijami v sosednjih bolnicah manj sreče. Navdušeni levičarji so lahko uživali v koncertu irske anti-semitske skupine Kneecap, ki je več kot očitna oboževalka diktatorjev s katerimi rada deli skledo kaviarja in šampanjca, medtem ko narod naokoli strada. Skrajni levičarski obiskovalci niso pozabili naslikati grafitov in uličnih poslikav, da bi lačne Kubance opomnili, v kako izjemno lepem sistemu živijo ter jih poleg tega še opozorili na nevarnost neokolonialističnega in imperialističnega zahoda.

Kubanske oblasti so poskrbele, da je elektrika bila, medtem ko so imeli bolniki med operacijami v sosednjih bolnicah manj sreče. 

Anti-semitizem

Med ekstremno levico je biti anti-semit pogoj za uspešno delovanje, čeprav ga zapakirajo v anti izraelsko retoriko. Če bi le kritizirali Izrael, potem je malo verjetno, da bi jih motila judovska reševalna vozila, ki jih zdaj zažigajo. Ali pa poslovni subjekti v lasti Judov, ki se danes nemalokrat znajdejo pod napadom raznih protestnikov. No, ne pozabimo še na teroristične napade na sinagoge, vrtce in šole, ki smo jim bili priča v zadnjem letu v Evropi, kjer argument 'ampak Izrael' težko pije vodo. Najmanj, kar pripomore k levemu argumentu, da gre za proteste proti Izraelu, je dejstvo, da po cestah marširajo z zastavami Hezbolaha in bandanami Hamasa in kričijo genocidno geslo 'od reke do morja'. Zato se ne gre več čuditi, da najde levica moralni ekvivalent v Asadu, Sadamu, Gadafiju, Xiju, Putinu, Castru, ISIS, Muslimanski bratovščini, Hamasu, Hezbolahu in iranskih ajatolah.

Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je samo asociacija, da nekdo pozna nekoga iz Izraela politična smrt. Zunanje politična retorika je bila tako nastrojena proti Izraelu, da ni bila sposobna obsoditi pokola 7/10, uporabe šol in bolnišnic za boj s strani Hamasa in niti danes, ko Hamas in Islamski džihad sama objavljata nekrologe svojim ubitim borcem, ki so bili formalno učitelji, zdravniki in novinarji. To je tako podlo in nevarno, evropski politiki pa se bo nekoč maščevalo, saj bodo teroristične organizacije igrale na popolnoma enako karto. Sovraštvo do Izraela in Judov je del ideje skrajne levice, da so del imperialnega in neokolonialnega zahoda in so zato na seznamu za odstrel. Njihove reakcije so mnogokrat podobne tistim iz ulic Berlina v tridesetih letih 20. stoletja, zato ni čudno, da bi se velik del judovske populacije rad iz Evrope odselil.

Sovraštvo do Izraela in Judov je del ideje skrajne levice, da so del imperialnega in neokolonialnega zahoda in so zato na seznamu za odstrel.

Ekstremistična levica danes

Današnji levici je s skrajnimi stališči uspelo uničiti desetletja boja, ki so ga na zmerni levici zastopali. Kar so dosegli z bojem za enakost žensk, danes podpirajo s podporo moškim v ženski preobleki, ki vdirajo v ženske prostore. Če so se nekoč borili za depriviligirane, danes nimajo težav z državno podprtim financiranjem klientelističnih in koruptivnih državnih mrež. Če so se nekoč borili za ženske, danes opravičujejo pakistanske posiljevalske tolpe kot del novega multikulturalizma.

Nekoč so nasprotovali preveliki migraciji, ki je bila poceni konkurenca zahodnemu delavstvu, danes na široko odprejo vrata vsem. Bili so del anti-fašizma, danes so na široko objeli islamofašizem, ki ga predstavlja iranska teokracija. Postali pa so zagrizeni anti-semiti, kar jih danes postavlja ob bok najbolj skrajnim islamističnim organizacijam, ki so prepovedane tudi v arabskem svetu. Toda ne moti jih več niti to, da nekatere skupnosti zahtevajo poroke med bratranci in sestričnami, z mladoletnicami in totalni patriarhalni nadzor nad ženskami.

Kar so dosegli z bojem za enakost žensk, danes podpirajo s podporo moškim v ženski preobleki, ki vdirajo v ženske prostore.

Predvsem pa si je vzela pravico, da vedno in kadarkoli upravičuje lastno nasilje ali na demonstracijah ali uničevanju kulturnih spomenikov brez sankcij, saj se ima za zaščitnico šibkih in nemočnih. Toda ekstremistična levica, ki jo predstavljajo na primer antife ali agentke Kitajske komunistične partije, zbrane v organizaciji CodePink, danes predstavljajo požar, ki maje zaupanje družbe v njene institucije. Razjedanje zahodnih političnih institucij in zaupanje vanje pa je ravno strategija ravno te ekstremistične levice. Ne zanima jih zaščita šibkih, ampak le uničenje zahodnih liberalnih demokracij. Enako kot si je nekoč za cilj zastavila ekstremistična desnica. Prišel je čas, da si to dejstvo končno na glas priznamo in ukrepamo.

Ne moti jih več niti to, da nekatere skupnosti zahtevajo poroke med bratranci in sestričnami, z mladoletnicami in totalni patriarhalni nadzor nad ženskami.