Kakšne so priložnosti slovenskega predsedovanja Svetu EU

Na proslavi 30. obletnice nastanka naše neodvisne in svobodne države nam je sedanji predsednik Evropskega sveta Charles Michel iskreno čestital in nam zaželel uspešno drugo predsedovanje EU v zgodovini samostojne Slovenije. Kljub voščilu je slovensko predsedovanje že zavito v skrbi naše politične scene, ki se počasi prenaša tudi na druge evropske igralce. Slednje seveda skrbi predvsem, kako se bo slovenska vlada odrezala pri mediacijah znotraj EU.

Ob teh skrbeh pa obstaja tudi nekaj priložnosti za Slovenijo. Ne samo prestižne priložnosti, ampak tudi konkretna dejanja, ki bi jih s časom lahko občutila tudi navadna Slovenka ali Slovenec. A preden začnemo sanjati o možnih uspehih Slovenije v času našega predsedovanja, mora vlada najprej brezhibno opraviti vse svoje evropske naloge, in to brez kakršnekoli večje politične napake, ki so tako pogoste v naši domači politiki.

Vodili bomo celotno EU

Največji izziv predsednika vlade in njegove ekipe pri predsedovanju bo brez dvoma izvajanje uspešne mediacije in pogajanj med različnimi bloki držav znotraj Evropske unije. Pri nas večina pozna le razdelitev na Zahod in Vzhod, torej med zahodnimi članicami ter Madžarsko in Poljsko, a v resnici obstaja vrsta delitev na različne tabore, ki se ves čas spreminjajo glede na posamezne interese članic in različne izzive. Spomnimo se, da je takrat, ko so se članice dogovarjale o skupnem zadolževanju, prišla na dan manj običajna drugačna razdelitev. Na eni strani so bile tako rekoč skope oz. »frugal« države (Nizozemska, Danska, Nemčija in Avstrija itd.), ki so želele manj evropskega zadolževanja, medtem ko se je večina članic zavzemala za večje skupno zadolževanje (npr. Španija, Italija, Francija itd.). O teh blokih in o položaju Slovenije znotraj njih si lahko več preberete tukaj.



Naš premier bo torej pri vsaki razpravi moral iskati kompromisne rešitve in tehtati vsako svojo besedo in dejanje. Pri temu bo mu bosta seveda pomagali slovenska diplomacija in bruseljska evropska administracija na čelu z Uršulo Von der Leyen in Charlesom Michelom. A vendar se zdi, da bo tukaj večji delež odgovornosti padel na Slovenijo in njeno vlado.

Nevtralna mediacija?

Pogosto države, ki predsedujejo svetu EU, najdejo rešitve, ki posredno ali neposredno pomagajo tudi njim samim, zlasti na področjih energetike, gospodarstva, zunanjih odnosov ...

Največ pozornosti domačih medijev in verjetno tudi tujih bo še vedno posvečene sporom med Poljsko in Madžarsko na eni in ostalimi članicami na drugi strani. Lani je sicer naš premier že pomagal pri mediaciji in iskanju kompromisa pri dogovoru o skladu za postpandemično obnovo EU, kar mu je na koncu tudi uspelo. Tokrat bo situacija drugačna, saj bo znotraj predsedovanja  predvsem moral računati samo nase, saj se septembra (tokrat verjetno) dokončno iz visoke evropske politike poslavlja nemška kanclerka Angela Merkel. Poleg tega si tudi v času predsedovanja ne more privoščiti, da bi odkrito stopil na katerokoli od vpletenih strani, tako kot smo lahko brali v nekaterih domačih in tujih medijih, da naj bi se na zadnjem sestanku Evropskega sveta v razpravi o novem madžarskem kazenskem zakoniku neformalno pridružil Orbanu in njegovim zaveznikom.

Dober odnos, ki ga ima naš predsednik vlade s svojim madžarskim kolegom, je morda priložnost, saj mu verjetno Orban bolj zaupa in bo z njim lažje sklenil kompromis z evropsko večino kot pa s kom drugim. Po drugi strani pa predvsem predstavnike evropskih levosredinskih strank v Bruslju skrbi, da bo naš premier v teh pogajanjih nudil podporo Orbanu, ker so njegova stranka in mediji blizu nje finančno odvisni od poslovnežev, ki so Orbanovi privrženci. Seveda pa lahko na vse skupaj gledamo tudi tako, da uspešna mediacija in uspešna izvedba predsedovanja prinašata premierju in Sloveniji tudi priložnosti.

Priložnosti predsedovanja

Prva priložnost, ki bi se lahko takoj ponudila ob uspešni izvedbi predsedovanja, je seveda politična. Vladni uspeh bi lahko prekrižal račune opoziciji, ki si prizadeva za sklic predčasnih volitev, hkrati pa bi zagotovil boljšo podobo vlade pred začetkom kampanje za naše državnozborske volitve leta 2022. Poleg tega bi uspeh pri mediacijah v evropskih pogajanjih poleg močne vladne zunanje politike pripomogel k večjemu ugledu Slovenije na evropskem odru in jo prikazal kot resno in izkušeno članico EU.

Možne so tudi priložnosti pri izboru rešitev v primerih mediacije. Pogosto države, ki predsedujejo svetu EU, najdejo rešitve, ki posredno ali neposredno pomagajo tudi njim samim, zlasti na področjih energetike, gospodarstva, zunanjih odnosov itd. Dober primer takšnega kompromisa bi bil lahko evropski energetski načrt, ki bi v evropsko energetsko mešanico vključil tudi jedrsko energijo in tako pomiril članice, ki so v preteklosti razvile uspešne civilne jedrske programe in se bojijo morebitne evropske odločitve o izstopu iz jedrske energetske opcije.

Poleg uspešnih mediacij bodo sadeži vladnega dela pri predsedovanju vidni šele kasneje, ko se bodo posledice vladnih dejanj pokazale bolj jasno. Ena glavnih nalog slovenskega predsedovanja je širitev EU na Zahodni Balkan, kar se seveda ne bo zgodilo v zelo bližnji prihodnosti, a prispevek naše vlade bi lahko v prihodnosti omogočil tudi hitrejšo in bolj učinkovito širitev schengenskega prostora. To pa je nekaj, kar bi pozdravilo tudi veliko Slovencev, ki vsako poletje počitnikujejo na Hrvaškem.