Slovenija na obrobju evropskih zavezništev

Pred kratkim je Evropski svet za zunanje zadeve (ECFR) objavil raziskavo z naslovom »Raziskovanje koalicij v EU«, ki analizira povezanost, prednosti in skupne interese skupin držav in posameznih držav članic EU.

Kot pričakovano se je v raziskavi pokazalo, da dominirata Francija in Nemčija, a zanimiv vpliv imata tudi Velika Britanija in Poljska. Med različnimi ugotovitvami je za Slovenijo najbolj šokantna ta, da se Slovenci na diplomatskem področju pojavljamo sami. Poleg tega je pomembna tudi ugotovitev, da se države članice EU najbolj zanimajo in podpirajo iskanje skupnih rešitev za migracijsko oz. preseljevalno in azilno politiko. Na splošno lahko opazimo tudi velik zagon za skupno politiko na ravni cele Evropske Unije.

Seveda se nam zdi naša diplomatska izolacija zaskrbljujoča, vendar nismo tako oddaljeni, kot se nam zdi. V resnici ima Slovenija zelo dobre gospodarske in diplomatske odnose z beneluškimi državami, Francijo in vsekakor Nemčijo. Ti sicer dobri odnosi pa še ne pomenijo, da nam te države pomagajo oz. dajo prednost pred drugimi.

Kot lahko vidimo v raziskavi, dajemo prednost vplivnim državam, one pa nas uvrščajo na dno lestvice. Torej je Slovenija pod vplivom dominantnih sil v Evropski Uniji, a sami nimamo kaj dosti vpliva.

Slovenija pod vplivom dominantnih sil v Evropski Uniji, a sami nimamo kaj dosti vpliva

grafika: EU Coalition Explorer, European Council on Foreign Relations, October 2018

To je lahko razložiti, saj smo del majhnih in novih članic Evropske Unije. A lahko pa nas res skrbi izolacija na regionalnem prostoru.

Večina majhnih članic se povezuje na regionalnem področju, ker si želijo, da bi imele skupni in močnejši glas v EU. Take zveze vidimo pri baltskih državah (Latvija, Estonija in Litva), vzhodno balkanskih (Bolgarija in Romunija) in pri najmočnejši Višegrajski četverici (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska). Zadnja skupina je postala še najbolj vplivna v zadnjih letih, zaradi njihovega nasprotovanja skupni migracijski in azilni politiki.

Sami, osamljeni, izolirani

Pri nas pa take skupine ni in zaradi tega čutimo posledice pri arbitražnem postopku s Hrvaško in z migrantsko krizo. Dejansko smo skoraj v vseh nedavnih diplomatskih dogodkih ostali sami. Do tega je prišlo zaradi različnih razlogov, a med njimi nam najbolj škodi naš politični odnos do sosedov, Evropske Unije in sveta na splošno.

Skoraj v vseh nedavnih diplomatskih dogodkih smo ostali sami.

Zadnja leta se naša politika skoraj izključno osredotoča na naše notranje državne probleme, in ko na nas vpliva kaj iz zunanjega sveta (npr. migrantska kriza), se rajši prepiramo med seboj, namesto, da bi se povezali s sosedi in sprejemali skupne ukrepe ter vodili skupno politiko glede določenih zunanjih problemov.

Veliko ljudi rešitev vidi v boljši integraciji in več skupnih politik Evropske unije. Podobno nam pokaže tudi raziskava, saj v skoraj vseh problematikah rešitev vidimo, tako kot strokovnjaki in širša javnost, v skupni politiki na ravni Evropske Unije. Slovenska volja do boljše zunanje in evropske politike nam kaže voljo in podporo za boljšo zunanjo politiko v EU.

Vir grafike: EU Coalition Explorer, European Council on Foreign Relations, October 2018

Vsekakor pa je potencial za Slovenijo ogromen. Geografsko smo v idealnem položaju za različne regionalne odnose, saj smo hkrati del Srednje Evrope, Balkana in mediteranske, oziroma Južne Evrope. Slovenija je že del regionalnih organizacij, kot je na primer Srednje evropska pobuda (SEI).

V prihodnosti bo Slovenija imela še več priložnosti, saj bomo priča vstopu zahodno balkanskih držav k Evropski Uniji. Zaradi zgodovinskih in ekonomskih razlogov bomo torej imeli priložnost ustvarjenja nove EU skupine z bivšimi državami Jugoslavije. Seveda to ne pomeni, da bi se morali oddaljiti od drugih skupin, vendar ima Slovenija s tem priložnost postati vodilna država Evropske Unije na zahodnem Balkanu.

Avtor komentarja, Peter Jerman, je dijak Prve Evropske Šole v Bruslju

10 komentarjev

  1. Čudno se mi zdi, da avtor vidi veliko priložnost diplomatsko uveljavitev za Slovenijo, ko bodo vstopile v EU balkanske države, pri čemer spregleda, da se to ni zgodilo z vstopom Hrvaške v EU, ki diplomatsko daleč prekaša Slovenijo.

    Zakaj se ne konkretizirajo zamujene priložnosti povezovanja z drugimi državami v EU pri uresničevanju projektov, ki so bili ali so še danes zanimivi tudi za Slovenijo?!

  2. Bravo, za dijaka lepo podan pregled. Priložnosti, mnoge prložnosti izgubljamo, ker politika tovrstnih vlad na tako naravnana in jo po levi ali desni diplomatsko, varnostno, ideološko…, prehiteva Hrvaška, kmalu tudi druge, čim pridejo v EU, če bo 2/3 tukiajšnjih volilcev (na čelu z navideznim osvobajanjem od kapitalizma in krščanstva) še naprej tako hotelo.

  3. Francija, Nemčija in VB so podpirali IS in Al Kaido, ko so uničevali Sirijo in Libijo. Državi sta zato uničeni, mi imamo zato migrante in Nemčija, Francija in VB bodo kmalu vahabitske. Vse se vrača, vse se plača. Kar si sejal, to boš požel. Zato so te tri države vedno bolj vahabitske in se bodo iz razvitih držav spremenile v Kosovo in Makedonijo.
    Francija, Nemčija in VB so podpirali vahabite, ko so klali kristjane v bolj toplih krajih. Jih bodo tudi takrat, ko bodo to počeli v Evropi?

  4. “Malo starejši dijak” govori-piše o nečem,kar smo že “živeli” skoraj zadnjih sto let.Predlaga,da postanemo vodilna država v “novi Jugoslaviji”.Nemoreš verjeti! Spet “Jugoslavija” v novi preobleki.Očitno nista dovolj dva poiskusa,moramo v tretjega.Zelo dobro vemo kako se je dvakrat končalo!Bog nam pomagaj!
    Slovenija ni sposobna biti vodilna v “novi Jugoslaviji”,če jo že zdaj prekaša Hrvaška v zunanji politiki in vplivu znotraj EU.
    Slovenski “življenski prostor ” je edino v povezavi z Višegrajskimi državami in pogojno z Avstrijo.Vse drugo so “eksperimenti” s slabimi posledicami za Slovenijo.
    Problem Slovenije je,da želi biti “glavna in nedolžna”,je pa omahljiva,cincava,kolebljiva,vehava…

  5. Dober članek Domovine in pohvale srednješolcu.

    Sama mislim, da bi bilo v danem trenutku dobro, da se priključimo Višegrajski skupini.
    Kot vodilni v tem strateškem “kosu zemlje”, smo že bili Slovenci v ILIRSKIH PROVINCAH – za časa Napoleona.

    Sicer pa SLOVENSKA politika se preveč obrača stran od svojih sosed. To nam je samo v škodo. Razen z Italijo, imamo s sodedami večstoletno skupno zgodovino. To je bilo veliko daljše obdobje – kot pa obdobje balkanske povezanosti v stari in Titovi Jugoslaviji.

Komentiraj