Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?

Vir foto: Flickr Vlade RS

Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.

Vsega tega ni mogel spregledati niti Janez Janša: »Logar je preko aktivnosti v zadnjem letu nadaljeval politiko delnega distanciranja od SDS iz predsedniške kampanje. Brez posvetovanja oziroma usklajevanja timinga s SDS je ustanovil formalno obliko (društvo) Platforma sodelovanja, v kateri je politično mešana struktura. Logar ni z nobeno potezo nakazal interesa za krepitev SDS. Niti enega novega člana (kljub obvezi vseh poslancev), izstop dveh članic, ko je nastala PS, podpora spremembi ustave v nasprotju s stališčem SDS,« je, po pisanju Reporterja, predsednik SDS-a analiziral situacijo na zadnjem Svetu stranke.

Za analizo z naslovom »Kapital Anžeta Logarja z volitev za predsednika republike« naj bi si Janša vzel kar dobri dve uri. Pri tem početju do svojega kolega ni bil preveč naklonjen, češ da ravna mimo posvetovanja in usklajevanja s SDS, obenem pa si Logarjev interes in interes SDS-a delno nasprotujeta, je ugotovil Janša. Ter razložil: »V interesu SDS-a namreč je, da Platforma sodelovanja zajema volilno telo neopredeljenih in levice, in ne volivcev, ki so v dosegu SDS.«

Logarjev odstop z mesta predsednika Sveta SDS naj bi bil tako prej izsiljen kot prostovoljen, saj naj bi bilo po Janševo razmerja med Logarjem, njegovo Platformo in stranko treba čim prej razčistiti.

Pristni spor ali igra za javnost?

Politični analitiki se ob tem ukvarjajo, ali gre za pristna razhajanja med predsednikom SDS-a in politikom te stranke, ki, sicer z vso potrebno opreznostjo, rine na svoje, ali pa gre za dogovorjeno igro, v kateri bi distanciranje od SDS-a Logarju omogočilo, da zajame bazen volivcev izven dometa svoje sedanje stranke, jih pripelje na desno sredino in tako omogoči nastanek nove desnosredinske vlade.

Odgovor o pristnosti razhajanja je ta trenutek težak in morda si nanj ne znata odkrito odgovoriti niti glavna akterja sama. A na srečo za politično dinamiko ta čas niti ni tako bistven. Bistveno je, da po internih anketah sodeč Logar za zdaj še ni posegel v nomadsko bazo liberalnih sredinskih volivcev, ki od Svobode bežijo med neopredeljene. Kaže pa, da se močno, kar tretjinsko, zažira v bazi obeh opozicijskih strank, SDS-a in NSi-ja. Slednje pa je problem za obe stranki, saj bi, ob realizaciji takšnega scenarija, Logar SDS-u skoraj zagotovo odnesel relativno volilno zmago, NSi pa potisnil nevarno blizu izpada iz parlamenta. V tem primeru njegov angažma desnemu polu kot celoti ne bi prinesel večjega volilnega presežka. 

Ni čudno torej, da pri Janši zvonijo vsi alarmi in da si je v izogib temu, da mu »strankin princ« na svoje odpelje tretjino volivcev, privoščil kar dvourno analizo, kako zadevo preprečiti. Janša seveda nima nič proti, če bi Logar s svojo stranko iz parlamenta izrinil nepokorno NSi, vsekakor pa mu ne misli prepustiti niti enega svojega volivca. Kdorkoli je do zdaj na tak način ogrozil interes njega in stranke, je slabo končal. Zadnji tak primer je Gregor Virant, ki ga je bilo treba sklestiti, četudi je desni sredini de facto omogočal doseg čez polovico volilnega telesa, kamor po njem ta ni več segla.

A Virant je na svojo politično pot krenil brez dogovora z Janšo in če kaj, smo lahko prepričani, da Anže Logar te napake ni ponovil. Pa vendar mu to še zdaleč ne zagotavlja mirnega spanca, vsaj dokler pri gradnji svoje volilne podpore bolj posega v bazo SDS-a kot kamorkoli drugam. Slednje bo moral Logar nujno popraviti in Janša mu bo pri tem nedvomno karseda pomagal, denimo s tihim dogovorom o postopnem distanciranju ter morda celo navideznim sporom, ki bi javnost vendarle prepričal, da Logar ni projekt SDS-a in glas za Platformo vendarle ni hkrati tudi glas za Janeza Janšo.

Tiha ljubezen med prvakom SDS-a in prvakom Platforme sodelovanja je torej oportunistične narave. A če slednja ne bo prenehala ogrožati volilnega rezultata dominantne stranke desnega pola ali pa bi celo izkazala potencial, da jo v vlogi hegemona zamenja, se bo hitro ohladila globoko pod ledišče. Takrat pa si, glede na izkušnje dosedanjih disidentov, v koži Anžeta Logarja ne bi želel biti nihče.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25